Domov Finance 24. Julij 2018.

Odličen človeški kapital, a zelo nizka produktivnost

© Pexels
Kako je to mogoče?

Nadaljevanje prispevka Po konkurenčnosti nas prehitevajo z leve in desne

Kontradiktorni podatkom o nizki produtkivnosti so podatki o razvitosti človeškega kapitala. Tuje in domače raziskave ugotavljajo, da imamo v Sloveniji v razpoložljivem človeškem kapitalu izjemno podlago za rast in razvoj. Glede na podatke WEF, ki z globalnim indeksom človeškega kapitala meri štiri dimenzije človeškega kapitala, kapaciteto, uporabo, razvoj in know-how, se Slovenija s skupnim indeksom 73,3 uvršča na visoko deveto mesto od 130 sodelujočih držav in na prvo mesto v regiji. Nadpovprečno se izkažemo v kapaciteti, razvoju in know-howu človeškega kapitala ter povprečno v njegovi uporabi.

Tudi delež odraslih s terciarno izobrazbo presega povprečje EU, višja od povprečja EU je vključenost odraslih v vseživljenjsko izobraževanje, večji je tudi delež diplomantov naravoslovja in tehnike. Kje je torej problem? Majsko poročilo vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) med drugim izpostavlja, da se po ustrezni usposobljenosti menedžerjev Slovenija uvršča nižje, a je izobrazba slovenskih menedžerjev dobro ocenjena in ustreza zahtevam konkurenčnega gospodarstva. »Ponovno vidimo, da v Sloveniji imamo znanje, a se moramo naučiti, kako z njim ustvarjati še višjo vrednost. Današnji vodje se morajo poleg upravljanja finančnega kapitala naučiti upravljati tudi človeški kapital. Zato si želim, da bi bila v Sloveniji pozornost menedžmenta usmerjena enakovredno v finančni kapital kot tudi na metrike upravljanja človeškega kapitala, na kar opozarjajo tudi mednarodni strokovnjaki,« pojasnjuje Saša Mrak, direktorica Združenja Manager. Na področju naprednih kadrovskih politik, katerih cilj je večja angažiranost zaposlenih, ima Slovenija še ogromno rezerve.

... a ni digitalno izobražen

A vzroke za probleme z nizko konkurenčnostjo moramo iskati še globlje. Kot opozarjajo v Združenju manager, je delež visokoizobraženih ljudi v zasebnem sektorju majhen, hkrati s tem pa so visokoizobraženi ljudje premalo usposobljeni za uspešno delovanje v digitalni družbi. Raziskava spretnosti odraslih PIAAC razkriva, da smo po matematičnih, besedilnih in digitalnih spretnostih delovno aktivnih prebivalcev Slovenci na repu Evrope, za nami so le še Španija, Grčija in Italija, pojasnjuje Mrakova.
Glede na raziskavo globalnega indeksa konkurenčnosti talentov (Global Talent Competitiveness Index GTCI), projekta Svetovnega gospodarskega foruma, ki ga bo septembra v Sloveniji predstavil ustanovitveni in akademski direktor projekta in zaslužni profesor znane fakultete INSEAD dr. Paul Evans, se Slovenija po uspešnosti ustvarjanja, privabljanja in zadržanja talentov uvršča na 28. mesto od 119 držav, pri pridobivanju nadarjenih kadrov iz tujine pa zasedamo šele 96. mesto.
Eden od ukrepov za preprečevanje nadaljnjega bega možganov in večjo privlačnost za tuje talente je po mnenju Mrakove tudi razbremenitev plač z uvedbo razvojne kapice, možnost višje splošne davčne olajšave ali sprememba dohodninske lestvice z ukinitvijo 50-odstotne dohodninske stopnje, nadaljnje zmanjšanje obdavčitve 13. plače in nagrad iz uspešnosti, debirokratizacija in odprava predolgih administrativnih postopkov ter prožnejša delovnopravna zakonodaja.

»Pri tem je spet treba opozoriti, da na takšne poteze ne gre gledati enopomensko. Napačno je le zahtevati take ukrepe, npr. davčno razbremenitev, ki pomenijo tudi odliv iz državne blagajne, pri tem pa ne iskati virov, s katerimi se izpad nadomesti. Ne moremo vedeti, ali bo ves izpad možno nadomestiti z večjo porabo gospodinjstev, zato se je treba takšnih davčnih sprememb lotiti strukturirano. Konec koncev in tudi zavoljo konkurenčnosti potrebujemo tako državo kot gospodarstvo v dobri kondiciji, ko bo nastopila ponovna kriza,« pojasnjuje Mrakova.

Problem je tudi sodelovanje

Slovenija bi morala po njenih besedah, v katerih se sklicuje tudi na mnenje dr. Paula Evansa, oživiti in prenoviti poklicno izobraževanje, da bo to ustrezalo potrebam 21. stoletja, to pa zahteva sodelovanje poslovnega okolja in državnih institucij.
»Prav s povezovanjem in sodelovanjem lahko pridobimo različne vpoglede v to, kako reševati probleme, tako pa tudi lažje in hitreje pridemo do inovativnih rešitev. Inovacije, ki dvigujejo konkurenčnost in prispevajo h gospodarski rasti, ponavadi hitreje prihajajo iz skupin s pestro sestavo, in ne od posameznikov. Takšno je tudi področje podjetništva in blockchaina, kjer je Slovenija v samem vrhu. Tukaj ni dovolj le ideja, potrebuješ usposobljeno ekipo ljudi, da lahko izvedeš implementacijo te ideje.«

Saša Mrak | Author: Matej Družnik Matej Družnik

Omenjena raziskava še kaže, da Slovenija znotraj podjetij ostaja še vedno precej hierarhična. Slovenska podjetja sicer dobro skrbijo za osebnostne pravice zaposlenih (12. mesto), slabše pa so se odrezala pri prenosu avtoritete (57. mesto) in sodelovanju znotraj samih podjetij (45. mesto) ter z drugimi podjetji (77. mesto). »Velika črna pika v Sloveniji je pomanjkanje dobrega odnosa oziroma sodelovanja ekosistemov, tj. države in gospodarstva, kjer spadamo med najslabših deset držav,« pravi Mrakova.

Ker sta gospodarstvo in država odvisna drug od drugega, je po mnenju sogovornice ključno, da delujeta povezano. »Ne glede na to, da se je gospodarstvo po krizi močno okrepilo, potrebuje okolje, v katerem lahko raste naprej. Nekaj časa brezvladja nima posebnega kratkoročnega učinka, zagotovo pa ima dolgoročni. Scenarij ponavljanja volitev in nezmožnost, da se sestavi vlada, zato v nobenem primeru ni dober scenarij za Slovenijo in slovensko gospodarstvo. Ne glede na to, kdo tvori in bo sestavljal vlado, je bistveno, da se v Sloveniji vzpostavi boljši sistem sodelovanja ter da se bolj gleda na skupno dobro kot pa na parcialne interese. Tu se zdi, da tega še ne razumemo dobro.«

Enega od razlogov za nizko konkurenčnost pa lahko najdemo tudi v strukturi slovenskega gospodarstva. To priznava tudi Mrakova. »Kljub temu da je gospodarstvo v dobri kondiciji, pa v njegovi strukturi lahko predstavlja težavo dejstvo, da velik del izvoza predstavljajo polizdelki, ki so sicer v svetu prepoznani kot izjemne blagovne znamke, a nas po drugi strani to dela še bolj odvisne od naših glavnih trgovinskih partneric.«

Po besedah sogovornice ni dobro, da smo osredotočeni le na stopnjo rasti in bruto domači prihodek, »saj se je škoda pretekle krize raztezala tudi čez druga področja, kot so nezaposlenost, investicije in neenakost«. Treba je izpostaviti tudi zadolženost Slovenije, ki je bistveno višja od konkurenčnih držav, kar pomeni, da v primeru nove krize nimamo več manevrskega prostora za zadolževanje.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.