Predstavitvena informacija

Nepremičnine, kupljene na kredit, velja dobro zavarovati

Trg nepremičnin se tudi v Sloveniji spet prebuja, kar se kaže tako v rasti cen nepremičnin kot v prometu z nepremičninami. Tudi banke po kriznem premoru ponovno oglašujejo ponudbo posojil, tudi stanovanjskih. Najem stanovanjskega posojila seveda prinaša tveganja, ki pa jih je moč zavarovati.
Fotografija: Pexels
Odpri galerijo
Pexels

Nakup nepremičnine je še vedno velikanski finančni zalogaj za povprečno slovensko družino – po grobi oceni mora Slovenec za stanovanje delati okoli dvanajst let oziroma vsekakor dlje kot sodržavljani iz razvitih evropskih držav. Zato si večina slovenskih družin nakupa stanovanja brez »pomoči« banke in dolgoročnega stanovanjskega posojila ne more privoščiti niti v sanjah. Velja še omeniti, da so banke po lekciji, ki jim jo je prinesla nedavna globalna finančna kriza, temeljito prevetrile pogoje za najem posojil.

Bankirji poskrbijo zase

Poleg ostrejših pogojev za najem posojila so bankirji poskrbeli tudi za to, da so posojila, ki jih dajejo, tudi ustrezno zavarovana. Predvsem to velja za posojila višjih vrednosti, razne ekspresne in hitre kredite nižjih vrednosti pa komitentom z dobro bonitetno oceno lahko ponudijo tudi brez dodatnih zavarovanj. Pri večjih kreditih banke zahtevajo zavarovanje posojila, najsibo s plačilom premije pri zavarovalnici, ali s poroki ali pa z zastavo dolžnikovega premoženja – premičnega ali nepremičnega.

Banka bo vsekakor poskrbela za svoje interese. Kako pa lahko mi zavarujemo svoje?

Kako v praksi deluje zavarovanje kredita, ki ga plačamo ob njegovem najemu, smo vprašali strokovnjake Zavarovalnice Triglav. Pojasnili so nam, da z zavarovanjem kreditov zavarovalnica krije škodo banki, ki nastane zaradi neodplačanih obveznosti kreditojemalca. »Po izplačilu zavarovalnine banka s cesijsko izjavo prenese na zavarovalnico vse pravice, ki jih ima do kreditojemalca po kreditni pogodbi. Vendar to ne pomeni, da je kreditojemalec prost obveznosti,« opozarjajo v Triglavu. Oziroma povedano drugače, kreditojemalec je tako postal dolžnik zavarovalnice.

Ko postanemo dolžni zavarovalnici

Zavarovalniška praksa govori, da se omenjeni prenos pravice najpogosteje zgodi v dveh situacijah. »V prvem primeru pride do neplačevanja kreditnih obveznosti zaradi različnih razlogov, med katerimi so lahko brezposelnost, težja bolezen ali druge okoliščine. Najpogosteje pa ob smrti kreditojemalca. »Dediči so v tem primeru dolžni odplačati kredit ali se odpovedati dediščini,« pravijo naši sogovorniki.

Pexels
Pexels

Zavarujmo lastne interese

Kot rečeno, banka bo vsekakpr poskrbela za svoje interese. Kako pa lahko mi zavarujemo svoje v takšnih primerih? Zavarovalnice imajo v ponudbi tudi zavarovanja, ki gredo v korist kreditojemalcev, zato velja ob najemu večjega posojila premisliti tudi o teh možnostih. Sogovorniki iz Zavarovalnice Triglav svetujejo, da ob najemu posojila sklenemo življenjsko zavarovanje za primer smrti ali življenjsko zavarovanje kreditojemalcev.

»Pri obeh je možno enkratno plačilo premije ali plačevanje mesečne premije. Zavarovanji ne vključujeta varčevalne komponente, zato lahko ob relativno nizki zavarovalni premiji ponujata visoko zavarovalno kritje,« pojasnijo zavarovalničarji in dodajo: »Za življenjsko zavarovanje za primer smrti je značilno, da se premija plačuje celotno zavarovalno dobo in da je zavarovalno kritje ves ta čas določeno v enaki višini. Za življenjsko zavarovanje kreditojemalcev pa je značilno, da se premija plačuje dve tretjini zavarovalne dobe in da se zavarovalno kritje znižuje podobno, kot se niža neodplačani del kredita. Višina premije je odvisna od različnih dejavnikov.«

Za ponazoritev so nam v Triglavu podali informativni izračun za primer zavarovanja tridesetletnika z zavarovalno vsoto 100.000 evrov. Upoštevali so zavarovalno dobo 15 let ter predpostavili, da stranka ni kadilec, je zdrava z ugodnim življenjskim slogom. Mesečna premija za življenjsko zavarovanje za primer smrti bi znašala 7,03 evra, za življenjsko zavarovanje kreditojemalcev pa 10,54 evra. Pri primerjavi je treba upoštevati že navedene razlike med obema zavarovanjema. In še dodajo, da dodatna zavarovanja niso potrebna, če ima posameznik že sklenjeno dobro življenjsko zavarovanje z dovolj visoko zavarovalno vsoto, ki bi pokrila finančne obveznosti.

Ne pozabimo na premoženje

Stanovanjska posojila so navadno zavarovana z zastavo nepremičnine, zato je njeno ustrezno zavarovanje prav tako pomembno. Naši sogovorniki pravijo, da običajno že banka v primeru hipotekarnih posojil zahteva zavarovanje nepremičnine, ki je sklenjeno v korist banke. »To pomeni, da v primeru škode zavarovalnica najprej preveri pri banki (vinkulantu), komu se izplača škoda – banki ali zavarovancu,« pojasnijo. Opozorijo pa, da je z vidika banke zadostno že osnovno požarno zavarovanje nepremičnine, ki vključuje tako imenovane katastrofalne rizike, ki lahko popolnoma uničijo stanovanje (na primer požar, strela, eksplozija pa tudi potres). »Gotovo je v interesu lastnika, da svoj dom zavaruje tudi za vse druge nevarnosti, ki jim je lahko izpostavljen, čeprav ga morda ne morejo povsem uničiti – denimo za nevarnost poplav. Prav tako pa naj poleg nepremičnine zavaruje tudi premičnine,« svetujejo Triglavovi strokovnjaki.

Kako zavarovati nepremičnino, da bomo na varni strani? Pri Triglavu priporočajo, da sklenemo ustrezno zavarovanje nepremičnine na novo vrednost. »Takšno zavarovanje omogoča, da lastnik v primeru popolnega uničenja hiše lahko zgradi objekt v enaki vrednosti. Vendar je treba opozoriti, da zavarovalna vsota pomeni gradbeno vrednost objekta (ne tržne vrednosti) in da bo zavarovalnica izplačala zavarovalnino v višini dejanske škode (ne pa več),« sklenejo.


* Članek mogoča Zavarovalnica Triglav

Več iz rubrike