Predstavitvena informacija

Na udaru tudi najbogatejše države sveta

Vremenske ujme so po svetu povzročile že na stotine milijard evrov škode, samo v Sloveniji smo ob pet odstotkov letnega domačega bruto proizvoda. Ne le posamezniki, med oškodovanimi so cela gospodarstva, tudi podjetja.
Fotografija: Shutterstock
Odpri galerijo
Shutterstock

Vodilni svetovni znanstveniki nastanek ekstremnih vremenskih pojavov, med njimi pogosto nepredvidljivih in silovitih neurij s točo, pripisujejo dvigu povprečne temperature za 0,85 stopinje Celzija v primerjavi z meritvami iz 19. stoletja. Najbolj vzbuja skrb negativen vpliv na vse ključne ekonomske kazalnike, ki jih znanstveniki popisujejo že danes, v prihodnosti pa bo predvidoma še slabše; do konca stoletja naj bi se zaradi podnebnih sprememb povprečni svetovni dohodek zmanjšal za 23 odstotkov.

Največ škode bodo po napovedih EU utrpeli industrijski, prometni in energetski sektor.

»Današnja neenakomernost porazdelitve bogastva, ki je še večja, kot je bila v preteklosti, je posledica dvigajočih se temperatur,« je ob predstavitvi študije povedal raziskovalec Solomon Hsiang s kalifornijske univerze Berkeley. Z ekipo znanstvenikov s Stanforda so na podlagi zgodovinskih merjenj skušali dognati, kako temperatura vpliva na glavne ekonomske kazalnike.

Izsledki, objavljeni v prestižni akademski reviji Nature, kažejo, da vremenske spremembe med drugim vplivajo na obseg razpoložljive delovne sile in kmetijske donose. »Ekonomski kazalniki se bistveno zmanjšajo ob temperaturah med 20 in 30 stopinjami Celzija. Vseeno je, ali opazujete rastline ali ljudi. Negativne učinke boste izmerili tudi v najbogatejših in tehnološko najnaprednejših državah sveta,« je pojasnil Hsiang.

Višanje inflacije je realnost

Vroče vreme je le ena od posledic preobrata v podnebnih vzorcih, dokazane so še spremembe v količini padavin, pogostejše so tudi ekstremne vremenske razmere. V zadnjem desetletju se je v primerjavi z zadnjimi 60 leti prejšnjega stoletja na svetu zgodilo trikrat več naravnih katastrof, povezanih z vremenom, med njimi največkrat poplave in neurja. Zaradi vseh ekstremnih vremenskih pojavov se bodo negativni učinki na gospodarstvo še povečevali. Med njimi bo tudi slabšanje produktivnosti, na strokovnem blogu Pieria opisuje Keith Wade, glavni ekonomist britanskega upravljavca premoženja Schroders. »Primarno bodo spremenjene razmere vplivale na gospodarsko rast zaradi škode na infrastrukturi, slabša bo produktivnost, pričakovati je nove množične migracije,« je zapisal.

Izpostavlja negativne spremembe v globalni produkciji, ki bodo – zaradi šoka med povpraševanjem in ponudbo – povzročile rast cen. Rast inflacije bo z ekonomskega stališča glavna posledica. Višanje te je že realnost, razmišlja ekonomist, zaradi vedno bolj ekstremnega in nepredvidljivega vremena pa se bo pojav nadaljeval tudi v prihodnje. Vedno več energije bomo namreč porabili za ogrevanje ob ekstremnem mrazu in hlajenje ob vročinskih valovih. Poleg tega bo po Wadovih besedah k rasti inflacije pripomogel boj proti podnebnim spremembam, saj prehod na zeleno energijo stane.

Shutterstock
Shutterstock

Največ škod zaradi viharjev in strel

Vreme pa ne kaže posledic le v gospodarstvu, učinke spremenjenih razmer lahko občuti že vsak posameznik, kar dokazujejo tudi podatki Zavarovalnice Triglav. Ocenjujejo, da so v preteklih 15 letih izplačali več kot 247 milijonov evrov škod, ki so jih na nepremičninah in avtomobilih povzročili toča, vihar ali udarec strele, so povedali v zavarovalnici.

Keith Wade, Schroders: »Kot povsod bodo tudi pri globalnem segrevanju dobičkarji in izgubarji, na splošno pa bo problematika slabo vplivala na gospodarstvo.«

Podatki kažejo tudi na veliko nepredvidljivost vremenskih ujm: »Tako število kot znesek škod zaradi toče, viharja in udara strele med leti zelo nihata. V negativnem smislu močno izstopata leti 2008 in 2009, ko je bilo skupaj skoraj 72.000 škod iz omenjenih vzrokov, medtem ko se je v drugih letih število izplačanih škod gibalo med 10.000 in 20.000,« so sporočili iz Zavarovalnice Triglav.

Posamezniki se vseh vplivov podnebnih sprememb, ki že puščajo posledice na celotnih gospodarstvih, morda še ne zavedamo tako močno. Zaradi nič kaj obetavnih napovedi nadaljnjega slabšanja podnebnih razmer pa lahko ukrepamo vsaj tako, da pravočasno in z zadostnim kritjem zavarujemo svoje premoženje.

Preverite zavarovalna kritja v primeru neviht in toče


* Članek omogoča Zavarovalnica Triglav.

Več iz rubrike