Domov Finance 12. Junij 2018.

»Le velika ladja lahko zaščiti male barčice sredi viharja«

barke morje ladja navtika barcolana
© Tomi Lombar
Ko govorimo o tujih investicijah v Sloveniji, pomislimo na interes vlagateljev v velike gospodarske sisteme zaradi dobička in lastništva, a to starokopitno idejo sodobni voditelji čedalje bolj zavračajo. Sinergija med investicijskimi skladi, velikimi, srednjimi in malimi podjetji nas lahko reši potencialne gospodarske krize.

Ravnotežje med MSP (mala in srednja podjetja) in velikimi podjetji je nujno potrebno, saj le tako lahko država prosperira na svetovni šahovnici. Podjetjem pomagajo investitorji, ki z vstopom v lastniško strukturo ne želijo podjetja zaseči, ampak pomagati pri rasti, pove Michael Sopivnik, direktor podjetja Aquila Software, ki je leta 2016 prevzelo podjetje Halcom. »Na leto analiziramo več kot dva tisoč podjetij, odločimo se za tista, ki imajo potencial za rast, a nimajo dovolj sredstev. Pri tem ohranimo vse zaposlene, tudi menedžerje. Ker podjetij ne prodajamo dalje, naletimo na dobre odzive pri lastnikih družinskih podjetij. Ljudje se bojijo, da bi izgubili nadzor, mi pa poskrbimo, da to ni tako.«

Andrzej Bartos iz investicijskega sklada Innova Capital je mnenja, da menjava vodstvenih kadrov ni tako zelo napačna poteza. Sam je namreč ugotovil, da je v Sloveniji eden izmed ključnih izzivov človeški kapital, saj imamo veliko zelo izobraženih ljudi, predvsem inženirjev in ljudi, ki delajo v proizvodnji, manjka pa nam vodstvenega kadra, ki bi spodbudil rast. S prevzemom podjetja Trimo predlansko pomlad je po njegovem mnenju pomagal tudi pri ključni lastnosti slovenskega gospodarskega okolja, MSP. »Vlagamo tudi v mala in srednja podjetja, saj vemo, da brez njih večja podjetja ne bi bila tako uspešna. Velika podjetja pa so za državo ključna. Le velika ladja lahko zaščiti male barčice sredi viharnega ocena. Morda je gospodarska kriza pred vrati in podjetniško okolje mora biti nanjo vedno pripravljeno.«

kitajska ladja | Author: Unsplash Unsplash

V Sloveniji vlada prepričanje, da so vlagatelji nekakšni zlobni možje, ki gledajo le na lasten profit. Ludo Bammens, predstavnik ameriškega investicijskega sklada KKR, s katerim je tik pred prevzemom podjetja Pro Plus, je opazil, da Slovenci pazijo na lastna podjetja kot na lastne otroke, in to se mu zdi dobro. »Tudi naš sklad je naš otrok. Odgovarjamo ljudem, ki investirajo v KKR, zato si želimo prevzemov, ki bodo prinesli rast in zadovoljstvo za vse deležnike,« je povedal na poslovnem zajtrku AmCham. »Vsi ti ljudje nas ves čas sprašujejo, kako gre poslu, kako gre podjetju, kakšna je država, kamor investiramo, kakšni so izzivi, s katerimi se soočamo. Imamo veliko investitorjev, ki nam zaupajo, smo kot neka vstopna točka v globalni svet investicij in predstavnik investitorjev,« doda.

Svojo plat zgodbe sta povedala tudi slovenska predstavnika tradicionalnih večjih podjetij Bojan Gantar, glavni direktor Alpine, ter Gregor Benčina, predsednik skupine Slovenijales. Rast podjetja po njunem mnenju temelji na znanju, kvaliteti in znamki. »Verjamem, da v Sloveniji potrebujemo vodilne v posameznih industrijskih panogah, ki bodo za seboj vlekli manjša podjetja,« potrdi idejo prijateljskega sodelovanja med MSP in večjimi družbami Benčina. Ker so velika slovenska podjetja v primerjavi s svetovnimi korporacijami na trgu manjše ribe, je predstavnik KKR prepričan, da včasih potrebujemo pomoč večjih investitorjev. »Ko podjetja vstopijo v posel z njimi, vedno vstopijo v družino 150 drugih podjetij, v katera smo že investirali. In ko se ta podjetja želijo širiti, nas vprašajo, kam naj gredo in v kateri državi naj investirajo. To so podjetja v vseh sektorjih, ki zaposlujejo milijon ljudi in ki na leto zaslužijo več kot polovico trilijona dolarjev,« razloži.

Matjaž Čadež, ustanovitelj podjetja MBills in nekdanji lastnik Halcoma, ki ga je prodal Aquili Software, je pred nekaj leti začutil potrebo, da se umakne iz podjetja, in tako je podjetje postalo del skupine, kjer po njegovem mnenju duh Halcoma še živi. Kot glavne izzive malih in srednjih podjetij je navedel navezanost na podjetje, pomanjkanje izkušenj na globalnih trgih in dejstvo, da menedžerji v manjših podjetjih dejansko opravljajo vse funkcije, kar ni preprosta naloga. »A prihodnost je na naši strani. Kar 80 odstotkov svetovnega BDP temelji na družinskih podjetjih,« je povedal Čadež. »Družinska podjetja so lahko tudi zelo velika in zelo uspešna (npr. BMW) in niso samo majhna. Dolgoletne analize in statistike postrežejo z ugotovitvami, da so velike razlike med podjetji v družinski lasti in podjetji v lasti delničarjev ali države. Družinska podjetja se zavzemajo za postopno in ne eksplozivno rast, za evolucijske in ne revolucionarne spremembe, gledajo tako v bodočnost kot tudi v preteklost in planirajo svoje razvojne cikluse v desetletjih in ne v četrtletjih,« je zaključil idejo.

janko medja | Author: Igor Zaplatil Igor Zaplatil

Na poslovnem zajtrku, ki je bil pred tedni v Ljubljani, se je poslovna sredina zedinila, da so slovenska podjetja zelo uspešna glede na okorno papirologijo in velikost države, a prav zaradi zadnjega imajo omejene možnost za rast. Večja podjetja lahko manjšim svetujejo pri prodoru na tuje trge in poslovanju, pa čeprav to pomeni pomoč velikega slovenskega podjetja malemu ali pa tujega investitorja veliki slovenski družbi. Vsaka velika riba je bila včasih mala, sklene pogovor od poslovnem zajtrku prvi mož Elektrončka Janko Medja. Za močno rast svetovnega gospodarstva brez prehudih kriz je ključno ravno sodelovanje med malimi in srednjimi ter velikimi podjetji.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.