Jože P. Damijan: Za države je ceneje, če so ukrepi izdatnejši

Če države ne bodo ukrepale, bodo njihovi javni dolgovi čez čas veliko večji kot v primeru ukrepanja.
Fotografija: Jože P.Damijan, redni profesor Ekonomske fakultete, Univerze v Ljubljani.
Odpri galerijo
Jože P.Damijan, redni profesor Ekonomske fakultete, Univerze v Ljubljani.

Vprašanje ni več, ali bo koronavirus povzročil novo ekonomsko recesijo, ampak zgolj še, kako globoka bo.

»Negativni učinki korona krize na gospodarstvo v Sloveniji utegnejo imeti hujše posledice, kot so bile v času prejšnje krize 2009. Če bo kriza blažja (in bi se končala do maja letos) naj bi BDP letos upadel za več kot 6 odstotkov, kar je primerljivo z izpadom BDP leta 2009 (-6.8 odstotkov). Vendar pa, če se bo kriza glede omejevanja širitve virusa vlekla dlje časa in če odziv ekonomskih politik ne bo ustrezen, bo imela ta kriza bistveno večje negativne učinke. V primeru podaljšanja krize do konca leta 2020 naj bi BDP letos upadel za 14 odstotkov ali več odstotkov,« ocenjuje slovenski ekonomist dr.  Jože P. Damijan.

V webinarju, ki ga je Svet kapitala organiziral skupaj z Ekonomsko fakulteto, je Jože P. Damijan, profesor pojasnil, kako je prišel do omenjene ocene padca BDP. »Upošteval sem strukturo BDP po gospodarskih dejavnosti. Pri večini industrijskih dejavnosti sem v marcu in aprilu upošteval petdeset odstotni izpad, v maju pa 75 odstotno izkoriščenost kapacitet. Za ostale panoge sem odstotke izračunal, glede na odvisnosti, recimo  v turizmu in gostinstvu bo izpad večji in nenadomestljiv. Recimo le v energetiki, ki beleži deset odstotkov manjšo povpraševanje po električni energiji, bo padec od osem do trideset odstotkov.«
Padci in posledice  bodo odvisne od tega, kako hitro bomo zajeziti širitev virusa in kako hitro bo po krizi raslo povpraševanje in s tem okrevanje gospodarstva, je poudaril Jože P. Damijan.

»Ključna za okrevanje bo hitrost upočasnitve širjenja virusa z uvedbo popolnih karanten za večino ljudi. Potrebno je zapreti vse nenujne dejavnosti, da ne prihaja do širjenja virusa. Recimo v Wuhanu so to naredili zelo uspešno, tudi v italijanski pokrajini Lovi, kjer nimajo več novih okužb, lahko v primerjavi s pokrajino Bergamo, kjer sistem ni več zmožen obravnavati bolnih, vidimo, kako drastična razlika nastane, če se karantena striktno upošteva.«

Trenutna kriza lahko poglobi duševne stiske in cena je lahko visoka.
Trenutna kriza lahko poglobi duševne stiske in cena je lahko visoka.


Osamljenost lahko vodi do samomorov

 »V tem času, ko pri nas virus še ni tako razširjen, je ključno, da pripravimo zdravstvene kapacitete za večjo hospitalizacijo tistih, ki bodo potrebovali pomoč. Po izkušnjah iz Wuhana naj bi to potrebovalo dvajset odstotkov vseh okuženih. Torej vzpostaviti bi bilo treba specializirane bolnišnice, in v druge objekte, recimo v zdravilišča namestiti vso opremo z vsemi pripomočki za dihanje. Poleg tega je treba vzpostaviti zdravniške ekipe, ki so usposobljene ravnati s to opremo. Ne smemo pa zapostaviti tudi duševnega zdravja ljudi, ki se zaradi osamljenosti v izolaciji, močno poslabšuje. Ta davek je lahko zelo velik, saj lahko vodi do velikega števila samomorov in določenih bolezenskih stanj, i so za zdravstveni sistem izredno draga, zato mora tudi to področje vlada resno obravnavati.«

»Glede zmanjšanja gospodarske škode je pomembno hitro in izdatno ukrepanje s ciljem ohranja delovnih mest. Normalna reakcija podjetji, ki nimajo popolnoma nobenih prihodkov in s tem sredstev za plače, je odpuščanje. Razumljivo je, da so ti takoj odpustili ljudi in strošek prevalili na državo v obliki subvencij za nezaposlene. S tem kot država nismo nič naredili, saj ker so nadomestila za brezposelnost nižja od plač, s čimer se bodo kasneje močno zmanjšala tudi sredstva za trošenje. To bo po koncu krize dodatno vplivalo na počasnejše okrevanje. Program helikopterskega denarja je tudi zato izjemnega pomena. Država bi morala povrniti vse bruto stroške plač zaposlenih, ki ne bodo delali oz. bodo na čakanju, kar je naredila. Za vse gospodarske subjekte in tudi za samozaposlene bi moralo biti enako.« (Temu zaenkrat ni tako, op.a.)

Vsakemu posamezniku dodatnih 500 evrov
»Če bo kriza trajala dlje časa in bo globoka je potrebno razmisliti o transferju, kot bosta to naredili ZDA in Japonska, ki sta vsakemu posamezniku nakazali 1000 evrov.  Za slovenijo sem izračunal, da če bi vsakemu dali 500 evrov in za vsakega otroka  še dodatnih 150 evrov, bi državo to prišlo okoli 800 milijonov skupaj. To je ukrep, ki naj bo na zalogi, če bo potrebno.«

Odlog odplačevanja posojil za vse

»Potreben je moratorij za posojila tako za podjetja kot za gospodinjstva za vsaj šest mesecev. Torej, da se sprejme odloženo plačevanje anuitet za vso prebivalstvo.  Vlada je to z ukrepi zdaj že storila. Podjetja morajo v tem času plačevati fiksne stroške in to pomeni, da potrebujejo likvidna sredstva. To je lahko probam, saj banke ne bodo dajale kreditov, če prihodki podjetjem drastično padajo in so časi negotovi.  Zaradi tega je potrebno zagotoviti garancije. A v zadnji krizi se je pokazalo, da so  garancijske sheme, šlo je za milijardo evrov, včasih nesmiselne, saj banke kljub garancijam, niso rade odobravale kreditov, saj strogo gledajo le svoje bilanc in učinke na te.«



»V teh časih je potrebno paziti tudi na moratorije na stečaje, da ne bi upniki začeli uveljavljati stečajev proti podjetjem, ki ne bodo sposobna plačevati svojih obveznosti.«

Ukinitev davkov na stimulacije

Pri stimulacijah za najbolj obremenjene kadre je potrebno opozoriti predvsem  na to, da pri nagradah država pobere velik del dohodka preko obdavčitve in tukaj bi bilo treba s posebnim zakonom določiti, da se na te nagrade na plačajo ne prispevki ne dohodnina.  S tem bi ljudje, ki tvegajo življenja v tovarnah, trgovinah, zdravstvu in drugje si stimulacijo zaslužijo v polnem obsegu.«

»Potrebno je povečati proizvodnjo domače zaščitne opreme, ki je nimamo in zato sedaj izvajamo urgentno nakupe v tujini.«

»Povečati moramo sredstva za investicije in za gradnjo infrastrukture, da bodo podjetja po krizi hitreje rasla in se bo BDP hitreje opomogel.«

A marsikdo se sprašuje, kako bo Slovenija to lahko financirala?  

Ko gasimo požar, nas ne zanima cena vode

Pogasiti moramo požar, cena vode ni važna, poudarja Jože P. Damijan.  FOTO: Aleš Černivec/Delo
Pogasiti moramo požar, cena vode ni važna, poudarja Jože P. Damijan.  FOTO: Aleš Černivec/Delo


»Večina ljudi meni, da mora država porabljena sredstva prej ali slej pobrati nazaj z višjimi davki kasneje. Egon Zakrajšek je lepo dejal, da ko gori hiša in gasiš požar, ne razmišljaš o računu za vodo. Zdaj smo v trenutku, ko je ključno, da pogasimo požar. In tega se bolj kot države zavedajo, zanimivo, centralne banke. EU in vlade so bile do pred kratkim precej zadržane. Predsednica evropske centralne banke Christine Lagarde je prejšnji teden v sredo presenetila z ukrepom 750 milijard evrov programa za odkupovanje obveznic samo za boj proti pandemiji. Gre za 5 odstotkov evropskega BDP z namenom, da bi čim hitreje zmanjšali negativne posledice epidemije. FED je v ponedeljek presenetil z izjavo, da bo v direktni obliki pomoči podjetjem namenil dva tisoč milijard dolarjev. S tem bodo zaobšli ves finančni sitem, banke in druge institucije, ki od podjetji odkupujejo obveznice in urejajo kredite. Gre za precedens v bančništvu, to se v zgodovini nobene centralne banke še ni zgodilo. Zato pravim, da banke jemljejo krizo resneje kot vlade.«

Vladi ne bo potrebno plačati nič za porabljene ukrepe

Kako resno bi morale te ukrepati? »Slovenija mora glede na izpad BDP, ki ga bo imela, po moji oceni, za ukrepe nameniti nekje med 2.6 milijarde evrov (prvi sveženj ukrepov je bil visok milijardo, drug pa že dve milijardi op.a.), če bo kriza blažja ter vse do skoraj šest milijard evrov, če bo kriza daljša. Za Slovenijo to ni problem financirati, saj ima v proračunu okoli tri milijarde likvidnostnih, hkrati pa lahko izdamo obveznice, na katere je itak negativen odnos.  Zanimivo pa je tudi to, da tudi, če je rahlo pozitiven donos, je glede na to, da je stopnja inflacije višja od obrestne mere, čez deset let znesek, ki ga plačaš za najem posojila oz. obveznic nižji od vrednosti, ko si sredstva potreboval. Iz programa evropske centralne banke, torej teh 750 milijard evrov, ki sem jih že omenil, je Slovenija upravičena do dobrih dva in pol milijarde evrov. Banka Slovenije kot del evro sistema lahko odkupuje te iste državne obveznice na trgu, kar pomeni, da nam teh posojil ne bo nikoli potrebno odplačevati. Teoretično bi tako  vlada lahko blažjo krizo pokrila le s sredstvi centralne banke , kar je verjetno ne bo sploh nič stalo.«

Pri stimualcijah tistih v prvi bojni vrsti je potrebno paziti, da jim nagrad ne obdavčimo.
Pri stimualcijah tistih v prvi bojni vrsti je potrebno paziti, da jim nagrad ne obdavčimo.


Kako to poteka?

»Vlada izda obveznice na trgu, kupijo jih finančni vlagatelji, banka Slovenije jih odkupi od njih vs sredstvi, ki jih dobi v okviru programa evropske centralne banke. Vlada na to plačuje obresti, a te obresti gredo nazaj v proračun, saj banka Slovenije svoj dobiček vplačuje v slovenski proračun. Ko obveznice zapadejo v plačilo, se naredi manever tako, da vlada te obveznice poplača z izdajo novih obveznic. S tem pride praktično do odpisa dolga. S tem bi teoretično slovenski BDP lahko ostal na isti ravni.«

Kaj pa, če pustimo ljudi umreti
Veliko ljudi pravi, zakaj bi morala vlada sploh ukrepati in pomagati podjetjem ter ljudem, zakaj preprosto ne pustimo, da se virus širi in okuži 50 odstotkov populacije in kdor preživi pač preživi? Ali kot je včeraj dejal ameriški predsednik Donald Trump, "paziti moramo, da zdravilo ni dražje od bolezni.''



»Poglejmo, kaj pokažejo simulacije.  Najprej za primer blažje krize. V letu 2019 je bil naš dolg 66 odstotkov BDP. Števila brezposelnih, ki jim država iz proračuna krije nadomestila, a ne le nekaj mesecev, ampak bi bilo to trajno, bi se izjemno povečal. Prišlo bi do izpada prispevkov in pobranih davkov, s tem bi se zmanjšal BDP, poleg tega bi bilo potrebno povečati še ostale socialne transferje in javni dolg bi se povečal na 74 odstotkov BDP. Nasprotno, če je vlada proaktivna in financira izpad prihodkov podjetjem in ljudem, to pomeni 2.6 milijarde evrov stroškov v proračunu, a ker BDP upade manj, kot v primeru ne ukrepanja, se javni dolg poveča le na 71 odstotkov. V primeru drastične krize je razlika še večja. Javni dolg bi se poveča v primeru neukrepanja za osem odstotnih točk. Prišlo bi do večjega izpada proračunskih sredstev zaradi manjših davkov, manjšega BDP, večjih nadomestil, hkrati bi BDP upadel za 14 odstotkov. Racionalno s strani vseh vlad je, da so čim bolj angažirajo in z izdatnimi finančnimi ukrepi skušajo umiliti učinke korona krize, saj se bo to odrazilo na bolj zdravih javnih financah, kot pa če ne ukrepajo.«

Celotno predavanje Jožeta P. Damijana je dostopno tukaj:


 
 
 

Več iz rubrike