Javne finance še naprej s presežkom

STA
Reuters

Ugodna gibanja v javnih financah se nadaljujejo, Slovenija je že šesto trimesečje zapored ustvarila javnofinančni presežek.

Javne finance nadaljujejo niz četrtletij, v katerih ustvarjajo presežek. Ta je v tretjem četrtletju znašal 42 milijonov evrov oz. 0,4 odstotka BDP, v devetih mesecih pa 259 milijonov evrov oz. 0,8 odstotka BDP. Javni dolg se je medtem do konca septembra znižal na 71 odstotkov BDP, je objavil statistični urad.

Ugodna gibanja v javnih financah se tako nadaljujejo, Slovenija pa je že šesto trimesečje zapored ustvarila javnofinančni presežek. V tretjem četrtletju je bil za 0,3 odstotne točke višji kot v enakem četrtletju lani. Povečanje je bilo predvsem posledica visoke rasti prihodkov, ki je bila še naprej višja od rasti izdatkov.

Skupni prihodki države so bili v tretjem četrtletju za 6,7 odstotka višji kot v tretjem četrtletju 2017, predvsem zaradi visoke rasti prihodkov od davkov in socialnih prispevkov. Rast skupnih izdatkov je bila šestodstotna in se je v zadnjih sedmih četrtletjih prvič bolj približala rasti prihodkov.

Prihodki od dejanskih socialnih prispevkov so bili v primerjavi z enakim lanskim četrtletjem višji za 6,4 odstotka, skupni davčni prihodki za 7,3 odstotka. V skupini davkov so se najbolj izrazito povečali prihodki iz tekočih davkov na dohodke in premoženje, pa tudi prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz.

Pomembni tudi nedavčni prihodki

Tokrat so k rasti skupnih prihodkov po navedbah statistikov prispevali tudi nedavčni prihodki, predvsem prihodki države od udeležbe pri dobičku in dividendah nefinančnih družb. Ti so bili v primerjalnem obdobju višji za 35,2 odstotka.

Na drugi strani so k rasti skupnih izdatkov največ prispevali izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva, ki so letos iz četrtletja v četrtletje opazneje naraščali. V tretjem četrtletju so bili v primerjavi z enakim lanskim višji za 36,4 odstotka.

Sledili so izdatki za subvencije, ki so bili višji za 11,3 odstotka, izdatki za vmesno potrošnjo, ki so bili višji za 7,1 odstotka, ter izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi ter sredstva za zaposlene. Izdatki za obresti so se še naprej zmanjševali in bili nižji za 15,7 odstotka.

Javni dolg še manjši

V devetih mesecih letos je država vknjižila presežek v višini 0,8 odstotka BDP, medtem ko je lani v tem času beležila primanjkljaj v višini 31 milijonov evrov oz. 0,1 odstotka BDP. Pri prihodkih je v devetih mesecih izstopala predvsem visoka rast davčnih prihodkov, pri izdatkih pa sta izstopala postopna rast izdatkov za bruto investicije v osnovna sredstva in zniževanje izdatkov za obresti.

Javni dolg se je od konca drugega četrtletja zmanjšal za 151 milijonov evrov in je konec septembra znašal 32,16 milijarde evrov oz. 71 odstotkov BDP. Zmanjšal se je predvsem dolg iz kratkoročnih vrednostnih papirjev in dolgoročnih posojil. Čeprav se njegov delež v BDP zaradi gospodarske rasti zmanjšuje, pa se nominalno že dlje časa vrti nekaj nad 30 milijardami evrov.

Dolg države na centralni ravni je konec septembra znašal 31,61 milijarde evrov oz. 69,8 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 748 milijonov evrov oz. 1,7 odstotka BDP. Dolg skladov socialne varnosti je bil, kot so dodali statistiki, še vedno minimalen v višini 0,7 milijona evrov.

Več iz rubrike