Hiter začetek, dober konec

Ena izmed najpomembnejših odločitev posameznika je, da začne ustvarjati prihranke takoj, ko začne služiti svoj denar. Prej ko začnemo varčevati, lažje dosežemo svoje finančne cilje. Še posebej to velja za ustvarjanje visokih zneskov, potrebnih na primer za dodatno rento, ko se bomo upokojili.

Eden najbolj uporabnih nasvetov glede denarja na splošno pravi: varčuj takrat, ko imaš. Ko boš potreboval denar, bodo prihranki zlata vredni.

Denar se varčuje v več kupčkih

Prihranke si ustvarjamo v več stebrih:

• Osnova varčevanja je v banki, kjer je denar na varnem in zanj dobimo (nekaj) obresti. To je varni del prihrankov, ki pa ne bo služil dodatnega denarja.
• Del prihrankov je smiselno naložiti v finančne naložbe, ki omogočajo, da denar nekaj tudi zasluži. Običajno so takšne naložbe vezane na vrednostne papirje, s katerimi se trguje na borzah. Najbolj osnovna oblika tovrstnega varčevanja, primerna skoraj za vse, je naložba v vzajemne sklade. V njih upravljavci premoženja izbirajo delnice, obveznice, delajo finančno analitiko in skrbijo, da je sklad, kamor nalagate, ustrezno razpršen.

Kaj je vzajemni sklad in kako služi za vlagatelje

Učinek časa je dramatičen

Poglejmo primer: cilj je privarčevati 100.000 EUR do 65. leta.

Čeprav smo že vsi slišali nasvet, da začnimo varčevati čim mlajši, pa se mnogi ne zavedajo, kako dramatičen je lahko učinek te odločitve.

Potrebno varčevanje, da privarčujemo 100.000 EUR do 65. leta (v mesečnih ali letnih nakazilih)

Infond

Posameznik, ki bo od 20. do 65. leta disciplinirano nalagal vsak mesec 26,37 evra v globalni delniški sklad, bo imel ob koncu 100.000 evrov ob pričakovani povprečni 7-odstotni letni donosnosti, kar je glede na zgodovinske donose primerno.

Tistemu, ki odlaša z začetkom varčevanja, pa se ti zneski dramatično povečajo. Tako bi moral posameznik, ki je dopolnil 55 let, na mesec nameniti kar 577 EUR, da privarčuje 100.000 EUR do svojega 65. leta.

Infond

Če zgodaj začneš, je treba vložiti manj

Pa si poglejmo še primer treh varčevalcev: Luke, Eve in Lare. Vsi trije bi radi privarčevali vsaj 100.000 evrov za čas po upokojitvi, torej do svojega 65. leta. Za potrebe prikaza uporabljamo povprečno letno donosnost 7 odstotkov, kar je glede na zgodovinske donose primerno.

Luka se je odločil, da bo v obdobju med svojim 25. in 35. letom vsako leto naložil 1000 EUR, nato bo pustil sredstva nedotaknjena do svojega 65. leta. Skupaj je tako vložil 10.000 EUR, za kar lahko pričakuje, da ga bo ob upokojitvi pričakalo 112.537 EUR.

Eva se je odločila, da bo začela varčevati šele po 35. letu, nato bo do svojega 65. leta vsako leto privarčevala 1000 EUR. Skupaj bo torej vložila 30.000 EUR, trikrat več kot Luka. Kljub temu bo imela ob koncu varčevanja, ko dopolni 65 let, privarčevanih kar 10.000 EUR manj (102.073 EUR). Tukaj vidimo, kako dramatičen je učinek, če začnemo varčevati deset let prej.

Najbolj disciplinirana je bila Lara, ki se je odločila, da bo v celotnem obdobju (med 25. in 65. letom) varčevala po 1000 EUR na leto. Skupaj bi vložila 40.000 EUR in imela privarčevanih 214.609 EUR.

Prednosti zgodnjega začetka varčevanja:

Infond

Vsi trije bodo privarčevali kar zajeten znesek. Luka bo tako s samo 10.000 vloženimi evri ob upokojitvi dobil dodatno rento v višini 542 EUR na mesec, če upoštevamo pričakovan donos 4 odstotke na leto in 30 let koriščenja.

Kje je naložba zaslužila?

Donosnost skladov se giba podobno kot donosnost delnic, v katere investirajo denar vlagateljev, na borznih trgih. Borzni indeksi, ki predstavljajo od nekaj deset do nekaj sto delnic posameznega trga, lahko v posameznem letu zanihajo tudi več deset odstotkov navzgor, v času borznih recesij pa navzdol. Stoletne analize ameriških borznih indeksov pa kažejo, da je vsak naslednji vrh na borzi višji od prejšnjega, tako da je ob teh velikih nihanjih mogoče pričakovati dolgoletno povprečno donosnost delniških skladov 7, mešanih okoli 5 in obvezniških 3 odstotke.

8 pravil uspešnega investiranja

Aleš Šoba je nosilec mednarodnega naziva CFA – Chartered Financial Analyst. V družbi KBM Infond upravlja delniške podsklade Infond Beta, Infond Consumer, Infond Dynamic in Infond Select.

KBM Infond je bil na letošnjem ocenjevanju vzajemnih skladov, ki se jih trži na območju Slovenije, imenovan za najboljšo družbo za upravljanje v Sloveniji. Naziv je prejel zaradi kar devetih nagrad za najboljše sklade svoje kategorije in kar štirih upravljavcev skladov med sedmerico najboljših.

Za vse dodatne informacije o naložbah ali skladih, ki jih upravlja KBM Infond, so dosegljivi na brezplačni številki 080 22 42 vsak delovni dan med 8. in 16. uro.