Gospodarstvo 2019: Med trumponomiko in populizmom

Lahko v letu 2019 spet pričakujemo resne finančne in gospodarske pretrese? Veliko bo odvisno od ZDA in Kitajske, pa tudi od trdnosti evrskega območja in celotne EU.
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

Tik pred koncem lanskega leta se je ameriški borzni indeks Dow Jones spet potopil v rdeče številke in celo komentatorji, ki običajno nočejo dajati vtisa vmešavanja v neodvisno denarno politiko, so ameriški Fed pozivali proti višanju obresti. Kako bo videti leto 2019?

Medtem ko Evropska centralna banka šele ustavlja velikopotezno nakupovanje obveznic in drugih vrednostnih papirjev, in še to ne popolnoma, je ameriški Fed svoje kvantitativno sproščanje ustavil že prej ter v zadnjem obdobju postopoma zviševal obresti v prepričanju, da si mora po uporabi prvič preizkušenega denarnega instrumenta spet ustvariti manevrsko polje za ukrepanje v morebitnih prihodnjih krizah. Toda ali se ta že približuje? Nekateri ameriški borzni indeksi padajo že od oktobra, zadnji padec pa je s seboj potegnil tudi številne tuje, vse manj je akcije na ameriških nepremičninskih in nekaterih drugih trgih.

ZDA se lahko v letu 2018 pohvalijo z več kot triodstotno gospodarsko rastjo in visoko stopnjo zaposlovanja, a nekateri ekonomisti obžalujejo, da Fed ni že prej normaliziral svoje denarne politike. V še enem nastopu brez primere je centralne bankirje svoje države ostro napadel tudi predsednik Donald Trump, mnogi pa sedanje težave pripisujejo kar njemu, v zadnjem primeru kar njegovemu tvitu, da je še vedno mož carin. Ob trimesečnem premirju v trgovinski vojni s Kitajsko so namreč že upali, da se bosta svetovni gospodarski velikanki sporazumeli, zdaj pa ta država tako kot nekatere evropske dosega šibkejšo rast od prej predvidene.

Reuters
Reuters

ZDA proti recesiji?

Slabe kitajske gospodarske statistike očitno skrbijo ameriške investitorje, ne pa tudi Trumpa, ki jih je – spet na twitterju – takoj povezal s svojo trgovinsko vojno. »ZDA gre zelo dobro, Kitajska bo želela skleniti velik in celovit posel.« A se že vse od maja zmanjšuje tudi ameriški izvoz ter povečuje uvoz, proti koncu leta pa je začela zaostajati proizvodnja, in morda tudi zato ameriški predsednik dodaja, da se to lahko zgodi že kmalu. Številni ekonomisti ne verjamejo, da bodo kitajske ali evropske težave z rastjo ZDA potisnile v recesijo, a je Trump volivcem obljubljal veliko višjo gospodarsko rast od blede iz obdobja njegovega predhodnika Baracka Obame ter jo je doslej res spodbujal z nižanji podjetniških davkov in nekaterimi drugimi ukrepi iz orožarne liberalne ekonomske misli. Če bi se to končalo, bi se lahko zamislili tudi volivci.

Tehtnica trgovinske menjave se nagiba v kitajsko korist.

Trump pa je že prej zatrjeval, da je zdaj skrajni čas za lekcijo izkoriščevalski Kitajski, in ker ta očitno resno jemlje njegove grožnje, začasnega trgovinskega premirja med državama ni prekinila niti aretacija finančne direktorice tehnološkega velikana Huawei na ameriško zahtevo v Kanadi. Zaskrbljen, ker se tehtnica trgovinske menjave nagiba v kitajsko korist, Trump poteguje vzporednice z »reaganomiko« iz osemdesetih let prejšnjega stoletja in ni naključje, da se je njegov trgovinski predstavnik Robert Lighthizer obrti učil prav med spopadi Ronalda Reagana z japonsko industrijo v osemdesetih letih. Reaganu zdaj tudi nasprotniki priznavajo, da je pomagal obračunati s stagflacijo sedemdesetih let. Čeprav je inflacijo ukrotil tedanji predsednik Feda Paul Volcker, so Reaganova nižanja davkov in deregulacije pomagali končati recesijo, pa čeprav je z gigantskim dolgom, ki so ga sredi hladne vojne med drugim zakrivili veliki izdatki za vojsko. Oboroževalna tekma, ki jo je spodbudil tedanji ameriški predsednik, je spravila na kolena Sovjetsko zvezo in ZDA podelila status edine preostale supersile, Trump pa Kitajsko obtožuje izkoriščanja gospodarske odprtosti zahodnih držav. Z dobički iz neuravnotežene trgovine naj bi okrepila svoj neliberalni politični model, ki zdaj že ogroža varnost Zahoda.
Številni ekonomisti dvomijo o današnji učinkovitosti reaganomike in z njo trumponomike, a so ti že ves čas po nastopu sedanjega predsednika napovedovali gospodarski zlom ZDA. To se lahko še spremeni, vsaj zdaj pa tudi Nemčija po vrsti spornih kitajskih prevzemov tehnološko najbolj inovativnih podjetij načrtuje nova zaostrovanja pogojev zanje. Podjetja zunaj Evropske unije, ki bodo hotela pridobiti več kot deset odstotkov nemških s področij obrambe, tehnologije ali medijev, bodo menda potrebovala privolitev oblasti, potem ko je v zadnjih mesecih z navajanjem interesov državne varnosti ali javnega reda in varnosti preprečila več kitajskih prevzemov, med drugimi podjetja za distribucijo električne energije 50Hertz Transmission in tovarne strojne opreme Leifeld Metal Spinning. Nemce je streznil kitajski prevzem proizvajalca robotov Kuka, ki ga je moral kljub nasprotnim zagotovilom zapustiti nemški direktor, potem ko je Francija preprečila kitajski prevzem letališča v Toulousu, pa o poenotenju ukrepov za države Evropske unije že razmišljajo v Bruslju. O večjem nadzoru nad kitajskimi prevzemi se pogovarjajo v ameriškem kongresu, vsi skupaj pa zahtevajo recipročnost pri nakupu kitajskih podjetij. Tuja podjetja na Kitajskem se zdaj med drugim pritožujejo nad prisilnimi transferji tehnologije.

Reuters
Reuters

Angela Merkel je razložila Trumpu ...

Če Evropa vse bolj soglaša s pogoji za kitajske prevzeme kljub veliki odvisnosti svoje avtomobilske industrije od kitajskega trga, pa ameriška administracija s trgovinskimi vojnami grozi tudi evropskim zaveznicam. Vsaj njihovi avtomobilski proizvajalci pa se lahko tolažijo z lekcijami iz trgovinskih vojn dvajsetega stoletja.

Nekateri ekonomisti obžalujejo, da Fed ni že prej normaliziral svoje denarne politike.

Predsednik Reagan je japonske res prisilil k samoomejitvah izvoza in selitvi proizvodnje v ZDA, a so Honda, Nissan, Toyota in drugi ameriškim družbam potem s proizvodnjo v ZDA odvzeli tržne dele. Tam so tovarne odpirala tudi nekatera evropska podjetja in BMW zdaj celo velja za največjega ameriškega izvoznika avtomobilov, v svoji ameriški podružnici proizvedene SUV prodaja po vsem svetu. Poleg tega bi nižanje zdaj višjih evropskih carin za uvoz ameriških osebnih avtomobilov zagotovo prinesli tudi znižanje višjih ameriških za najbolj prodajana vozila SUV in poltovornjake, potem ko ZDA pri 25-odstotnih carinah zanje vztrajajo že vse od tako imenovane piščančje vojne iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Taspet kaže, kako zelo se lahko sprevržejo carinski spori tudi za tiste, ki jih sprožajo.

Strokovnjaki Nemčiji in vsej EU tudi zato odsvetujejo tožbe pred Svetovno trgovinsko organizacijo, saj ni nujno, da bi jih dobili, in raje predlagajo trda pogajanja. Vsaj Nemčija pa ne bi smela opustiti niti dokazovanj, da ima lahko pomembno vlogo pri težavah dela ameriškega srednjega razreda tudi nezadovoljivo poklicno izučevanje v državi z najbolj kvalitetnim univerzitetnim izobraževanjem na svetu. V ZDA ne primanjkuje delovnih mest, ampak številni jezni Trumpovi volivci ne ustrezajo kriterijem visoko razvitega gospodarstva. Kanclerka Angela Merkel je Trumpu že razlagala prednosti poklicnega usposabljanja, ki osrednji evropski gospodarski velesili omogoča uspešno zadovoljevanje potreb gospodarstva ter hkratno obračunavanje z brezposelnostjo med mladimi in drugimi, a si ameriški predsednik najprej želi dovolj klasične industrije, pa čeprav jo bo moral pritegniti iz drugih.

Reuters
Reuters

Korekcije trgov in gospodarstva bodo kmalu spet potrebne

Ekonomist Raghuram Rajan svari pred osredotočanjem na državo in trge ter s tem povezanim pozabljanjem socialnih vprašanj.

S takšnimi ukrepi na kocko postavlja tudi odnose s tradicionalnimi zavezniki in strateškimi tekmeci, kar vsekakor nima veliko skupnega z njegovim idolom Reaganom. Ta je stavil na skupne zahodne vrednote. Z besedami, da smo Kitajsko pozdravili v liberalno ureditev, a nismo preverjali njenega obnašanja, Rusija pa ni sprejela zahodnih vrednot svobode in mednarodnega sodelovanja, tudi ameriški državni sekretar Mike Pompeo zahodne zaveznike poziva k podpori »nove liberalne ureditve« sveta, v katerem naj mednarodne organizacije krepijo varnost in vrednote svobodnega sveta, če ne, jih je treba reformirati ali ukiniti. A tudi evropske voditelje globoko žali napadalni slog njegovega šefa, poleg tega pa se postopoma poslavlja kanclerka Merklova, brexit Veliko Britanijo zapleta v posebne težave, francoski predsednik Emmanuel Macron pa se mora soočati z besom tako imenovanih rumenih jopičev. Nekdanji generalni sekretar vojaške zveze Nato Anders Fogh Rasmussen že meni, da pomanjkanje vodstva v Evropi povečuje manevrski prostor Rusije in Kitajske.

Celo predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi svari pred širjenjem »neliberalnih receptov«, eden najuglednejših svetovnih ekonomistov Raghuram Rajan, ki je med redkimi predvidel zadnjo finančno krizo, pa kolege ekonomiste opozarja pred izključnim osredotočanjem na državo in trge ter s tem povezanim pozabljanjem socialnih vprašanj. Korekcije trgov in gospodarstva bodo kmalu spet potrebne, a če ne bodo opravljene na pravi način, bo morda spet slavilo tisto, kar imenujemo populizem in ki se spet lahko zateče k nasilju ali se v francoskem primeru celo že zateka. Rajan predlaga krepitve lokalnih skupnosti kot tretjega stebra napredka.

 

Več iz rubrike