Finančni nasvet: Tveganje in nihajnost

Bralec sprašuje, kakšna je razlika med tveganjem in nihajnostjo? Bi lahko rekli, da gre za eno in isto zadevo?
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

Tveganje in nihajnost sta dva različna, a zelo močno prepletena pojma, saj se ob pojavu enega skoraj vedno pojavi tudi drugi. To sicer ne pomeni, da ne moreta obstajati tudi ločeno. Zelo pogosto vlagatelji menijo, da je nihajnost enaka tveganju. Čeprav je razumljivo, kako lahko pride do takega razumevanja, trditev ni pravilna. Tveganje lahko definiramo kot verjetnost izgube, nihajnost pa kot možnost hitre in nepredvidljive spremembe. Pri dolgoročnih vlagateljih slednja ne vpliva na končni rezultat in na poti do cilja deluje kot »šum«, tveganje pa je po drugi strani dejavnik, ki mu morate posvečati največjo pozornost. Lahko bi tudi rekli, da je slovenska lestvica tveganja vzajemnih skladov nepopolna, saj je tveganje preračunano na podlagi pretekle nihajnosti.

Ko je stanje na trgu stabilno in ta raste brez večjih nihanj (kot primer lahko uporabite leto 2017), vlagatelji dobijo občutek lažne varnosti in so zato pripravljeni sprejemati višje tveganje. Smiselno je na tem mestu poudariti, da nikoli ne povezujte majhne nihajnosti s stabilnostjo! Razumevanje tega pride do izraza proti koncu posameznega borznega cikla, saj takrat obstaja veliko višja verjetnost, da bodo špekulacije negativno vplivale na vrednost naših naložb.

Določitev stopnje tveganja in razliko med tveganjem in nihajnostjo lahko najbolj enostavno pokažemo na primeru obveznic. Obveznica je oblika posojila. Pri obveznicah imate več oblik tveganja, poleg očitne – nepoplačilo dolga. Obresti lahko v takem primeru razumemo kot »nagrado« posojilojemalca za držanje obveznice do poteka. Če pa bi radi obveznico prodali pred potekom, se bo njena cena spreminjala v skladu z verjetnostjo poplačila vseh obveznosti. Če za osnovno ceno vzamemo končno vrednost obveznice (torej z upoštevanjem poplačane glavnice in vseh obresti), bo trenutna cena odražala tveganje, ki ga v obdobju do poteka sprejme vlagatelj. Nižja bo cena, višje bo tveganje in obratno. V primeru negativnih obrestnih mer lahko pride celo do tega, da bo trenutna vrednost obveznice nižja kot ob njenem poteku, čemur smo že bili priča pri državnih obveznicah Nemčije.

Kako pa lahko vlagatelj izmeri nihajnost? Ne glede na to, da bo stopnja tveganja pri posameznih naložbah verjetno že zajemala vse potencialne izgube, to še ne odraža nihajnosti. Pri investicijah nihajnost pomeni odmik od povprečne cene v vnaprej določenem obdobju. Najbolj pogosti kazalnik, ki se uporablja pri tem, je standardna deviacija oz. standardni odklon, saj lahko s pomočjo tega kazalca med seboj primerjamo različne naložbe. S pomočjo tega kazalca lahko tudi najdemo številne priložnosti na trgu, če je njihov odklon od povprečne vrednosti navzdol večji od tveganja, ki ga sprejme vlagatelj.

Če se vrnem na začetek: nihajnost ni enaka tveganju. Nihajnost je nekaj, kar je za nas velikega pomena, če pogosto spremljamo gibanje naših naložb. Tveganje pa je na drugi strani verjetnost, da bomo ustvarili izgubo.Če ste dolgoročni vlagatelj, se osredotočite na slednje.

Več iz rubrike