Domov Finance 04. December 2018.

Finančni ministri prišli do medlega dogovora

© Reuters
Dogovorili so se le o reformi evropskega reševalnega sklada ESM, ki je v minuli krizi pomagal članicam z resnimi finančnimi težavami.

Finančni ministri 27 članic EU - brez Velike Britanije - so po osemnajstih urah pogajanj danes v Bruslju le dosegli dogovor o reformi območja evra, ki pa je glede na prvotne ambicije precej zvodenela. Dejansko so se dogovorili le o reformi evropskega reševalnega sklada ESM, ki je v minuli krizi pomagal članicam z resnimi finančnimi težavami.

»Uspelo nam je. Po več mesecih intenzivnih pogajanj ter težavnem in dolgem sestanku smo zagotovili celovit načrt za okrepitev evra, s katerim se strinjamo vsi,« je poudaril šef evroskupine, portugalski finančni minister Mario Centeno.

Centeno je poročal o preboju pri nekaterih ključnih vprašanjih. Navedel je dogovor o reformi evropskega reševalnega sklada ESM, sodelovanju ESM in Evropske komisije ter o varnostnem mehanizmu za enotni sklad za reševanje bank, ki ga bo zagotavljal ESM.

Varnostni mehanizem za enotni sklad za reševanje bank - denar bodo po navedbah šefa ESM Klausa Reglinga prispevale evropske banke, ne davkoplačevalci - naj bi začel delovati prej kot leta 2024, kot je bilo sprva načrtovano, če bo v letu 2020 dosežen zadosten napredek pri zmanjševanju tveganj.

Najglasnejši so bili Francozi

Cilj reforme - gre torej dejansko za reformo ESM - je izboljšati pripravljenost na finančne krize. Prvotne ambicije, ki jih je poskušal uveljaviti francoski predsednik Emmanuel Macron, so precej zvodenele.

V dogovoru namreč manjka resen načrt za vzpostavitev pravega proračuna območja evra, za kar se je najodločneje zavzemala Francija kot za ključen element preporoda Evrope po brexitu in v boju proti populistom.

Trije vidiki evrskega proračuna oziroma »možnih proračunskih instrumentov za območje evra«, o katerih so razpravljali ministri na podlagi predlogov Nemčije, Francije in Evropske komisije, so konkurenčnost, konvergenca in stabilizacija v območju evra.

O obsegu instrumenta za konkurenčnost in konvergenco bodo članice odločile v okviru pogajanj o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021-2027. Enotnosti o potrebi in zasnovi stabilizacijske funkcije pa ni, tehnični pogovori o tem se nadaljujejo.

Bančna unija potrebuje tri stebre

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici sicer izpostavlja, da je pot do evrskega proračuna odprta. Ni sicer povsem tlakovana, je pa odprta, je ponazoril.

Prav tako še vedno ni vsebinskega dogovora o tretjem stebru bančne unije, skupnem sistemu jamstev za bančne vloge, ki mu nasprotuje Nemčija. Ministri so vzpostavili posebno skupino za to vprašanje in se dogovorili, da se bodo k temu vrnili junija prihodnje leto.

Nemčija, ki kot najmočnejše evrsko gospodarstvo v takšnih projektih prevzema največjo odgovornost, že vseskozi izpostavlja, da je treba pred delitvijo tveganj ta najprej bistveno zmanjšati.

Moscovici je ob tem izpostavil, da bančna unija preprosto mora imeti tri stebre. Prvi, enotni nadzor, že deluje, drugi, enotno reševanje bančnih problemov, je zdaj končan, tretji pa še manjka, je povzel stanje.

Ministri so dogovor o reformi območja evra opredelili v poročilu, ki ga bodo predali voditeljem 27 članic unije. Ti naj bi reformni sveženj potrdili na zasedanju prihodnji teden.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.