Borzni komentar: Leto 2018

Takšen trend bi bil lahko povsem vzdržen, saj so bila zaradi gospodarske konjunkture ustaljena pričakovanja o nadaljnji rasti poslovanja podjetij in prihodnjem restriktivnejšem monetarnem okolju na finančnih trgih.

A vendar so vlagatelji začeli večjo pozornost namenjati tveganjem, ne pričakovanim donosom. Namreč nekateri ekonomski kazalniki so v Evropi že zaznali zgodovinsko visoke ravni in njihov popravek je bil že skoraj neizogiben. Začelo se je s povečano volatilnostjo februarja, nadaljevalo z obljubljenimi Trumpovimi zaščitniškimi ukrepi predvsem proti Kitajski, nastopom populistične vlade v Italiji in navsezadnje dilemo glede brexita, v kateri se je znašla Velika Britanija, sočasno pa so se zmanjševala pričakovanja glede rasti dobičkov podjetij tako v Evropi kot Aziji.

V prvi polovici leta so ameriški delniški trgi še kljubovali povečani negotovosti v Evropi in Aziji, a so se popravku na drugih trgih vendarle pridružili v zadnjem četrtletju leta. Tedaj so nekateri ekonomski podatki že deloma upravičevali popravek na delniških trgih, saj je bila zaradi upada gospodarske aktivnosti v predzadnjem četrtletju leta v nekaterih evropskih državah (v Nemčiji, Italiji, na Švedskem in v Švici) že zaznana negativna gospodarska rast.

Oslabljeno razpoloženje na delniških trgih je tako začelo odsevati na obvezniških trgih, kar pa je znova začelo zniževati donosnost predvsem državnih obveznic v zadnjem četrtletju leta. Takšno okolje izkušenim vlagateljem ni tuje, saj obdobij, ko se naberejo negativni ali pozitivni dejavniki v zgodovini, ne manjka.

V zadnjih letih smo med institucionalnimi vlagatelji spremljali številne razprave v zvezi z iskanjem alternativnih naložb zaradi nizke donosnosti obveznic in čedalje bolj priljubljenim izrazom TINA (ang. there is no alternative), saj številni analitiki niso videli druge naložbene alternative kot delnice. A vendar se kaže, da za vlagatelja še vedno ostaja smiselna razpršenost med delnicami in obveznicami. Ta razpršenost utegne biti še boljša v ZDA, kjer kratkoročne ali dolgoročne obveznice, in to državne ali visokokakovostne obveznice, ustvarjajo še vedno od 2,5- do triodstotno letno donosnost, ki jo evropski obvezniški trg na ravni podobne kreditne kakovosti vse bolj pogreša. Glede na zadnja znižanja cen energentov lahko rečemo, da se bomo verjetno vrnili v okolje zniževanja inflacijske stopnje, kar bo verjetno ohranilo nizko donosnost predvsem državnih obveznic tako v ZDA kot v Evropi.
Skratka, če se vrnemo k pregledu preteklega leta, lahko sklenemo, da se je leto na kapitalskih trgih končalo precej proti pričakovanjem analitikov, kar pa niti ni tako zelo redek pojav. Ne glede na to je pomembneje, da se ozremo v prihodnost in poteze, ki bi bile na primer potrebne za izboljšanje razmer na borzah finančnega kapitala.

Leta 2019 bodo morale ZDA in Kitajska čim prej vzpostaviti boljše prijateljske in medsebojni trgovini prijaznejše odnose. Velika Britanija bo morala čim prej najti optimalen dogovor in kompromis z Evropsko unijo, ki Veliki Britaniji ne bo ustvaril večjih oportunitetnih izgub. Za Evropsko unijo pa bi bilo nujno, da strne vrste in začne delovati čim bolj evrotvorno, tako glede pravil javnih financ kot migracijske politike, kar je tudi edino smiselno za današnjo in prihodnje generacije. Zato naj bo leto 2019 čim bolj uspešno pri zbliževanju odnosov in premagovanju vseh političnih in gospodarskih izzivov.

Aleš Čačovič, vodja oddelka upravljanja dolžniških naložb v ALTA Skladih