Domov Finance 10. Maj 2018.

Ali potrebujem nezgodno zavarovanje?

šport
© Pixabay
Pri zavarovanjih so tudi prisotna pravila, kaj kdo potrebuje. Tudi pri nezgodnem.

Nezgodno zavarovanje potrebuje vsak posameznik v aktivni dobi. Izjema so upokojenci, saj ti tudi v primeru zmanjšane delovne sposobnosti prejemajo pokojnino. Kaj bi se zgodilo z vašo družino ali z vašim načinom življenja, če se ne bi bili več sposobni preživljati? Trdo delo in odločenost na stran, vaš dohodek je odvisen od vaših talentov, spretnosti, veščin, zdravja in sposobnosti za opravljanje dela.

V sklopu nezgodnih zavarovanj je navadno na voljo več vrst zavarovalnih kritij. Osnovni sta kritje nezgodne smrti in trajne invalidnosti. Kritje nezgodne smrti je načeloma nesmiselno. Če posameznik potrebuje zavarovalno kritje za primer smrti, je vsekakor bolj smiselno to urediti prek življenjskih zavarovanj, ki krijejo vse smrtne primere, ne le nezgode. Kritje nezgodne invalidnosti pa je, kot smo že zapisali, ključno.

Ste kdaj razmišljali o tem, kaj bi se zgodilo z vašo družino ali z vašim načinom življenja, če se ne bi bili več sposobni preživljati? Glede na podatke, ki jih je objavil Counsil for Disability Awareness, bo v svetu več kot 25 odstotkov današnjih 20-letnikov pred upokojitvijo postalo začasno delovno nezmožnih.

V Sloveniji naj bi imeli okoli 170.000 invalidov. Med njimi je največji delež prav delovnih invalidov, okoli 80 odstotkov (Statistični urad 2007).

Povprečna dolgoročna invalidnost traja 34,6 meseca. Torej, tudi če imamo privarčevano »priporočeno« zlato rezervo v višini šestih mesečnih plač, se lahko zgodi, da nam v primeru daljše odsotnosti zmanjka denarja. Vedeti moramo, da se v primeru delovne nezmožnosti zaradi invalidnosti našim rednim mesečnim stroškom dodajo tudi izredni stroški prilagoditve stanovanja, doplačila zdravstvenih storitev itd.

Zato je treba najprej poskrbeti za odgovore na naslednja vprašanja: (1) Smo kratkoročno in/ali dolgoročno zaščiteni s privarčevanimi sredstvi? Kratkoročna zaščita pomeni, da se nam v primeru do 90-dnevne odsotnosti z delovnega mesta življenje ne spremeni. V tem času sicer dobivamo bolniško nadomestilo, ki pa je manjše od redne plače, zato potrebujemo manjši znesek privarčevanih sredstev. Dolgoročna zaščita pomeni odsotnost, daljšo od 90 dni, za kar potrebujemo večji znesek privarčevanih sredstev. (2) Ali moj izpad dohodka v celoti pokrije moj delodajalec? (3) Kolikšen del mojih prihodkov bom lahko nadomestil? (4) Kako dolgo bo delodajalec kril mojo odsotnost z dela? (5) Ali bodo moje mesečne obveznosti ostale enake, ali se bodo morda povečale?

Situacija je veliko bolj resna, če delodajalec ne nudi možnosti priključitve h kolektivnemu nezgodnemu zavarovanju, ampak opravljamo samostojno dejavnost. V tem primeru moramo za zavarovanje svoje delovne zmožnosti poskrbeti sami. Če se nam nekaj zgodi, večinoma nimamo bolniškega nadomestila kot redno zaposleni. Vsak izpad dohodka krijemo sami. Tukaj bi rekla, da je strošek nezgodnega zavarovanja nujen, saj si vsak želi obdržati svoj življenjski standard, če se mu kaj pripeti.

Žal nezgoda nikoli ne počiva. Zavarovanje nas sicer ne more obvarovati pred nezgodo, lahko pa poskrbi za posledice oziroma jih omili. Ocenjujemo, da so se na trgu razmere korenito spremenile, trend pa se bo nadaljeval tudi v prihodnje. Smiselno je, da posameznik vsakih nekaj let pregleda zavarovanja, kritja in predvsem preveri cene pri konkurenčnih ponudnikih.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.