Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Peter Čeferin

Kako začnete dan?

Vstanem ob 7.15. Ob 7.30 mi gospodinja postreže zajtrk. Nato preletim pet časopisov in odidem v našo odvetniško pisarno. Imam 56 let delovne dobe in sem še vedno v rednem delovnem razmerju.

Kako pa ga končate?

Dan končam v fitnesu ali pa v kinodvorani.

Kako skrbite za zdravje?

Že šestnajst let se trikrat na teden ukvarjam s fitnesom pod vodstvom istega osebnega trenerja. Pred leti sem dvajset let treniral karate.

Ste v petek zvečer doma na kavču ali v mestu na večerji?

Vsak petek sem v fitnesu.

Katere so tri knjige po vašem izboru?

Zadnje čase, morda tudi zato, ker s pisateljem in novinarjem Mladine Vasjo Jagrom piševa kriminalni roman Maščevanje, ki bo jeseni izšel pri Cankarjevi založbi, berem predvsem kriminalne romane. Od slovenskih avtorjev sta mi najbolj všeč Jezero Tadeja Goloba in Pogodba Mojce Širok. Prav za rojstni dan pred nekaj dnevi pa me je obiskal legendarni beograjski odvetnik dr. Rajko Danilović, s katerim sem skupaj nastopil v zadnjem političnem procesu pred razpadom Jugoslavije, in mi podaril knjigo Sarajevski proces 1983. Gre za politični proces, v katerem je muslimanske intelektualce zagovarjal prav avtor te knjige.

Kaj najbolj cenite pri ljudeh in poslovnih partnerjih?

Da spoštujejo in izpolnijo tisto, za kar smo se dogovorili.

Kakšno glasbo poslušate?

Rad imam različne glasbene zvrsti. Od klasikov pa obožujem Čajkovskega.

Koliko časa na dan delate?

Kot rečeno, sem dopoldne v pisarni. Po kosilu eno uro počivam, nato pa se do večera, ko grem bodisi v fitnes ali v kino, ukvarjam s pisanjem. Strokovnim ali leposlovnim.

Kako najraje preživljate konce tedna?

Trdim, da je odvetnikova dolžnost, da naredi za svojo stranko vse, kar mora in more. Tudi če ga zaradi tega razglasijo za nespodobnega.

Z družbo prijateljev na igrišču za golf. Igrišče izberemo glede na lokacijo dobre gostilne.

Kako ste začeli karierno pot?

Z odvetniško prakso sem začel 1. 1. 1967 v Trebnjem, kjer sem bil odvetnik, šofer, strojepisec in računovodja. Danes delam v odvetniški družbi, kjer je zaposlenih petintrideset odvetnikov.

Kako se izboljšujete kot oseba in na poslovnem področju?

Ne vem, ali se izboljšujem, vsekakor pa me še vedno bogatijo številne življenjske in poklicne izkušnje.

Zakaj ste »nespodobni odvetnik«?

Nekoč sva s sinom Aleksandrom dosegla izpustitev naše stranke iz pripora, ker sodišču ni uspelo razsoditi v dveh letih od vložitve obtožbe, kot to določa zakon. Pri tem sva v postopku uporabila vsa zakonita pravna sredstva. Zato so nama očitali, da sva zavlekla postopek in neki učitelj prava me je razglasil za nespodobnega odvetnika z utemeljitvijo, »da odvetnik, ki v imenu klientovih koristi izrabi vse zakonite procesne možnosti samo zato, da prepreči obsodbo, ravna neetično«. Trdim, da je odvetnikova dolžnost, da naredi za svojo stranko vse, kar mora in more. Tudi če ga zaradi tega razglasijo za nespodobnega. To teorijo o nespodobnosti so nekateri privlekli na dan, ko je letos izšla sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je razsodilo, da mi je bila s tem, ko so me slovenska sodišča v nekem procesu kaznovala zaradi razžalitve sodišča, tožilstva in sodnih izvedencev, kršena pravica do svobode izražanja, Slovenija pa je bila obsojena, da mi mora plačati odškodnino za duševne bolečine in povrniti vse stroške postopka. Zato tudi naslov moje biografije Nespodobni odvetnik.