Pravni nasvet: Izguba zaposlitve iz krivdnega razloga

Pravna analiza odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Fotografija: Eden zakonsko predvidenih razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je krivdni razlog, ki je podan v primeru kršenja pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Eden zakonsko predvidenih razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je krivdni razlog, ki je podan v primeru kršenja pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. FOTO: Shutterstock

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je eden izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ločimo odpoved pogodbe o zaposlitvi z odpovednim rokom (redna odpoved) ter odpoved pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka (izredna odpoved). Eden zakonsko predvidenih razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je krivdni razlog, ki je podan v primeru kršenja pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
 

Zakonska ureditev odpovedi iz poslovnega razloga

 
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 89. členu med razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca določa kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog). V primerih, ko redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je dokazno breme obstoja odpovednega razloga na njegovi strani. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti utemeljen, delodajalec pa mora dejanski razlog za odpoved v odpovedi tudi pisno obrazložiti.
 
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 89. členu med razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca določa kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog). FOTO: Shutterstock
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 89. členu med razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca določa kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog). FOTO: Shutterstock
ZDR-1 pri odpovedi iz krivdnega razloga določa poseben postopek in posebne obveznosti delodajalca, ki so predpostavka za zakonito odpoved. Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora namreč delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih.*
 
Če delavec v navedenem roku ponovno krši svoje obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delodajalec takemu delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mora upoštevati nadaljnje zakonske zahteve: pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.
 

V primeru krivdnega razloga mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Če ima krivdni razlog vse znake kaznivega dejanja, delodajalec lahko poda odpoved pogodbe o zaposlitvi v 60 dneh od takrat, ko je delodajalec ugotovil utemeljen krivdni razlog. Poleg tega lahko, če ima krivdni razlog na strani delavca vse znake kaznivega dejanja, delodajalec za čas trajanja postopka delavcu prepove opravljati delo.
 
V primeru odpovedi iz krivdnega razloga je odpovedni rok 15 dni, delavec pa v tem primeru nima pravice do odpravnine.

 Prvi odstavek 85. člena ZDR-1.
 

Stališča sodne prakse glede odpovedi iz krivdnega razloga

 
Sodna praksa je izoblikovala nekatera pomembna stališča glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki pomagajo pri razumevanju in uporabi instituta v praksi.
 
Krivdni razlog lahko predstavlja kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Za obstoj kršitev zakonskih določb zadošča ugotovitev, da je tožnik kršil katerokoli od obveznosti iz delovnega razmerja, ki so določene v zakonu.
 
Za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora biti podana krivdna odgovornost delavca, ki jo mora v okviru pravila o obrnjenem dokaznem bremenu dokazati delodajalec. FOTO: Shutterstock
Za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora biti podana krivdna odgovornost delavca, ki jo mora v okviru pravila o obrnjenem dokaznem bremenu dokazati delodajalec. FOTO: Shutterstock
Glede na ZDR-1 ni nobene potrebe po dodatnih opredelitvah kršitev delovnih obveznosti v kolektivnih pogodbah in podzakonskih aktih; če pa so te že opredeljene, to ne pomeni, da so kršitve lahko le izključno tiste in takšne, kot so določene v kolektivni pogodbi, podzakonskih aktih ali splošnih aktih delodajalca.
 
Utemeljen krivdni razlog za odpoved, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, predstavljajo ponavljajoče se kršitve oziroma neupoštevanje navodil delodajalca.
 
Za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora biti podana krivdna odgovornost delavca, ki jo mora v okviru pravila o obrnjenem dokaznem bremenu dokazati delodajalec. Tudi če je v pogodbi o zaposlitvi ali internih aktih delodajalca to določeno, pa delavec nikakor ne more biti objektivno odgovoren za kršitve. Odgovarja lahko le krivdno, če je škoda posledica njegovega bodisi naklepnega ali malomarnega ravnanja.
 

Kršitve, zaradi katerih lahko delodajalec delavcu redno iz krivdnega razloga odpove pogodbo o zaposlitvi, morajo biti storjene po tem, ko delavec prejme opozorilo pred odpovedjo. Rok, v katerem delavec ne sme ponovno kršiti delovnih obveznosti, prične teči z dnem vročitve pisnega opozorila pred odpovedjo.
 
Kljub temu, da povsem isti očitki ne smejo biti predmet pisnega opozorila in redne odpovedi, pa gre lahko za istovrstno kršitev, ki se kontinuirano pojavlja skozi daljše časovno obdobje. Pri tem je pomembno samo, da se pisno opozorilo in odpoved ne nanašata na isto časovno obdobje.
 
V presoji delodajalca je, ali se bo za odpoved pogodbe o zaposlitvi odločil ali ne, zakon mu te obveznosti ne nalaga. Pri tem delavec ne more uspeti s sklicevanjem na dolžnost enake obravnave delavcev in ne more zahtevati, da ob ugotovljenih pogojih za odpoved delodajalec ne sme podati odpovedi samo zato, ker je nekaterim drugim delavcem ob enakih kršitvah ni. Ni namreč enakosti v nepravu, kar pomeni, da se delavec na diskriminacijo oziroma neenako obravnavo ne more sklicevati, če so tudi drugi delavci na podoben ali enak način kršili svoje obveznosti, pa tožena stranka zoper njih ni ukrepala ali je ukrepala mileje.

Več iz rubrike

b2b

Koga zakon najbolj ščiti pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi?

Posebno varstvo delavcev invalidov pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

b2b

Pravni nasvet: Diskriminacija na delovnem mestu

Se dogaja tudi vam? Diskriminacija na delovnem mestu je kakršnokoli manj ugodno obravnavanje določenega delavca na podlagi katerekoli njegove osebne okoliščine.

b2b

Pravni nasvet: Nesposobnost kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je eden izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ločimo odpoved z odpovednim rokom (redna odpoved) ter odpoved brez odpovednega roka (izredna odpoved).

b2b

Kako lahko prava vodstvena struktura reši podjetje

Nekaj kar najbolj razlikuje družinska podjetja od ostalih podjetij je dejstvo, da se v družinskih podjetjih v veliki meri zaposluje družinske člane.

Komentarji: