Pravni nasvet: Kako zaposliti tujca v Sloveniji

Ni malo primerov, ko domače delovne sile primanjkuje, zato je vedno bolj aktualno zaposlovanje tujcev.
Fotografija: FOTO: Hočevar Uroš/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Hočevar Uroš/Delo

Zaposlovanje tujcev je v Sloveniji značilno predvsem za dejavnosti, ki zahtevajo specifična znanja ter za deficitarne poklice. Mednje spadajo denimo zidarji, kuharji, natakarji in čistilci, delodajalci pa se pri zaposlovanju največkrat odločajo za zaposlovanje državljanov Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Kosova in Makedonije.
 

Prost dostop do trga dela v Sloveniji


Postopki in zahteve, ki jih morata izpolnjevati delodajalec in tujec, da se tujec lahko zakonito zaposli pri delodajalcu, se razlikujejo glede na državo, iz katere tujec prihaja. Državljanov Evropske unije, državljani Švice in držav Evropskega gospodarskega prostora imajo prost prehod na trg dela. To pomeni, da se tujec v Republiki Sloveniji lahko zaposli brez soglasja k enotnemu dovoljenju.
FOTO: Delo
FOTO: Delo

Poleg navedenih imajo prost dostop na trg dela tudi tujci, ki v Sloveniji bivajo zaradi izpolnjevanja določenih pogojev, in to izkazujejo z ustreznim dokumentom, npr. v Sloveniji bivajo zaradi združitve družine s Slovenskim državljanom, na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje itd.  Omenjeni tujci so torej pri zaposlovanju izenačeni s slovenskimi državljani.
 
Tujci, ki nimajo prostega dostopa na trg dela, morajo za zakonito opravljanje dela v Sloveniji pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo oziroma drugo ustrezno soglasje.
 

Pogoji za zaposlitev tujca


Zaposlovanje tujcev v Sloveniji ureja Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT). Ta kot pogoj za zakonito zaposlitev postavlja pridobitev enotnega dovoljenja, t. j. enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, ki ga v skladu z Zakonom o tujcih izda upravna enota, in ki tujcu omogoča, da vstopi, prebiva in dela v Republiki Sloveniji.
 
Po pridobitvi enotnega dovoljenja je za zaposlitev tujca predpisan poseben postopek. K enotnemu dovoljenju mora za zaposlitev tujca namreč Zavod za zaposlovanje (ZRSZ) podati soglasje za zaposlitev, t.j. potrdilo o izpolnjevanju zakonskih pogojev za določen namen zaposlitve ali dela. 


V postopku izdaje enotnega dovoljenja za namen zaposlitve ZRSZ na zahtevo upravne enote poda soglasje k enotnemu dovoljenju, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
  1. da v evidenci brezposelnih oseb ni ustrezne brezposelne osebe;
  2. da je delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v registru kmetijskih gospodarstev oz. v poslovnem registru za opravljanje dejavnosti, v okviru katere bo tujec opravljal delo;
  3. da delodajalec ni v postopku likvidacije ali stečaja;
  4. da delodajalec aktivno posluje, kar pomeni:
    FOTO: Suhadolnik Jože
    FOTO: Suhadolnik Jože
    • da je pri delodajalcu najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge že zaposlena in vključena v obvezna socialna zavarovanja najmanj ena oseba, zaposlena za poln delovni čas, ali
    • da je delodajalec kot posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti oz. vpisan v register kmetijskih gospodarstev, najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge vključen v obvezna socialna zavarovanja ali
    • da je imel delodajalec v vsakem od zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo vloge prilive iz naslova opravljanja dejavnosti najmanj v višini 10.000 evrov na transakcijski račun, odprt v Republiki Sloveniji;
  5. da je delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge, ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja, če je zaposloval delavce, in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti;
  6. da ni izkoriščena kvota za zaposlovanje tujcev;
  7. da tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec;
  8. da je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi.
V primeru delodajalcev, ki so registrirani manj kot šest mesecev, se pogoj aktivnega poslovanja šteje za izpolnjen, če je delodajalec pred vložitvijo vloge investiral najmanj 50.000 evrov v dejavnost, v okviru katere bo tujec opravljal delo.
 
Inženir in predstavnik investitorja Davor Trlaja. Gradnja mostu na otok Pelješac. Infrastrukturni projekt kitajskega CRBC - China Road and Bridge Corporation in podjetja Hrvatske ceste. Soavtor mostu je slovenski projektant Marjan Pipenbaher. Pelješac, Hr
Inženir in predstavnik investitorja Davor Trlaja. Gradnja mostu na otok Pelješac. Infrastrukturni projekt kitajskega CRBC - China Road and Bridge Corporation in podjetja Hrvatske ceste. Soavtor mostu je slovenski projektant Marjan Pipenbaher. Pelješac, Hr
V primeru tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo se soglasje za zaposlitev poda brez preverjanja pogoja aktivnega poslovanja. Tujcu, ki je prejemnik denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in ga v zaposlitev napotuje ZRSZ, se za namen te zaposlitve poda soglasje k izdaji enotnega dovoljenja za namen zaposlitve brez preverjanja pogojev.
 
Določena posebnost velja za države, s katerimi ima Slovenija sklenjena posebne bilateralne sporazume. Izpostaviti velja bilateralna sporazumoma med Republiko Slovenijo in BIH (sklenjen 1. 3. 2013) ter Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (sklenjen 1. 9. 2019), na podlagi katerih se za delavce iz Bosne in Hercegovine in Srbije pridobiva delovno dovoljenje ločeno od dovoljenja za prebivanje, zaradi česar ne gre za poenoten postopek pridobitve enotnega dovoljenja in je posledično postopek izdaje dovoljenja hitrejši in enostavnejši.
 

Pozor pri nadzoru in globah


Inšpektorati izvajajo poostrene nadzore nad spoštovanjem predpisov, kar velja tudi za predpise s področja zaposlovanja tujcev. Delodajalec, ki tujcu omogoči opravljanje dela, za katerega v postopku izdaje enotnega dovoljenja ni bilo izdano soglasje ZRSZ, se lahko kaznuje z globo od 3000 do 30.000 evrov, dodatno pa se z globo od 500 do 5000 evrov lahko kaznuje tudi odgovorna
oseba delodajalca ter tujec, ki opravlja delo, za katerega ni bilo podano soglasje.

Več iz rubrike

Komentarji: