Pravni nasvet: Ekonomsko odvisna oseba in njene pravice

Pozor: ekonomsko odvisna oseba ni prikrito zaposlena oseba!
Fotografija: FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock

Ekonomsko odvisna oseba je samozaposlena oseba, ki za določenega delodajalca dlje časa opravlja delo na podlagi pogodbe civilnega prava, pri tem pa obstajajo okoliščine ekonomske odvisnosti. Taka oseba uživa omejeno delovnopravno varstvo, ki sicer pripada delavcem v delovnem razmerju.
 

Pravni položaj ekonomsko odvisne osebe


Ekonomsko odvisna oseba je samozaposlena oseba, ki:
FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock
  • na podlagi pogodbe civilnega prava,
  • osebno,
  • za plačilo,
  • samostojno in
  • dlje časa
  • opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter
  • sama ne zaposluje delavcev.
Opravljanje dela na podlagi pogodbe civilnega prava pomeni opravljanje dela na podlagi podjemne pogodbe (pogodbe o delu), avtorske pogodbe ali druge pogodbe, ne pa na podlagi pogodbe o zaposlitvi, s sklenitvijo katere pride do nastanka delovnega razmerja, oseba pa pridobi položaj delavca ter uživa delovnopravno varstvo.
 
Osebno opravljanje dela pomeni, da mora oseba delo opraviti sama in dela ne more zaupati drugi osebi (npr. družinskim članom, prijateljem ipd.).
 
Ekonomska odvisnost pomeni, da oseba najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.


Pravno varstvo ekonomsko odvisne osebe

 
Ekonomsko odvisni osebi je zagotovljeno omejeno delovnopravno varstvo po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Za ekonomsko odvisno osebo se uporabljajo določbe zakona o:
  • prepovedi diskriminacije,
  • zagotavljanju minimalnih odpovednih rokov,
  • prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov,
  • zagotavljanju plačila za pogodbeno dogovorjeno delo, kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika ter obveznosti plačila davkov in prispevkov,
  • uveljavljanju odškodninske odgovornosti.
Prepoved diskriminacije pomeni, da mora naročnik osebi v času trajanja poslovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe zagotavljati enako obravnavo ne glede na katero koli osebno okoliščino. Ekonomsko odvisna oseba in naročnik lahko odpovesta pogodbo o sodelovanju v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega morata upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, določenega z zakonom. V primeru odpovedi pogodbe s strani ekonomsko odvisne osebe je odpovedni rok:
  • do enega leta dela za naročnika 15 dni,
  • od enega leta dela za naročnika 30 dni.
V primeru odpovedi pogodbe s strani naročnika je odpovedni rok:
FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock
  • do enega leta dela za naročnika 15 dni,
  • od enega do dveh let dela za naročnika 30 dni,
  • nad dve leti dela za naročnika odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto dela za naročnika za dva dni, največ pa do 60 dni.
Odškodninska odgovornost pomeni, da je oseba, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo naročniku, škodo dolžna povrniti. Prav tako je tudi naročnik po splošnih pravilih civilnega prava dolžan povrniti škodo, ki je povzročena osebi pri delu ali v zvezi z delom.
 

Uveljavljanje pravice do pravnega varstva


Ekonomsko odvisna oseba je za upravičenost do omejenega delovnopravnega varstva po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta dolžna obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisna, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.
 

Pozor: ekonomsko odvisna oseba ni prikrito zaposlena oseba!

 
Posebej je potrebno poudariti, da pojma ekonomsko odvisna oseba ne gre enačiti s prikrito zaposlenimi osebami. Za prikrito zaposlitev gre, kadar ima razmerje med delodajalcem in delavcem vse elemente delovnega razmerja, vendar med njima ni prišlo do sklenitve pogodbe o zaposlitvi.


Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, katerega opredelilni elementi so:
  • prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca (običajno na sedežu delodajalca in v organiziranem delovnem času),
  • osebno opravljanje dela
  • nepretrgano opravljanje dela (vsakodnevno, ob istih terminih),
  • delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Če so podani vsi elementi delovnega razmerja, delavec dela ne sme opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava ali kot samozaposlena oseba, temveč mora priti do sklenitve pogodbe o zaposlitvi. V primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem se domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. V primeru obstoja t.i. prikritega delovnega razmerja delavec torej lahko z vložitvijo tožbe pred sodiščem zahteva, da to ugotovi obstoj delovnega razmerja, na podlagi česar delavcu pripadejo vse pravice, ki gredo delavcem iz delovnega razmerja.
 

Več iz rubrike

b2b

(Ne)sodelovanje boljše polovice v družinskem poslu

Pozitivna plat družinskega podjetja je zaposlovanje družinskih članov v podjetju. Zelo pogost pojav, ki se velikokrat razvije v perečo težavo pri družinskih podjetjih, pa je vmešavanje partnerjev ozi…

b2b

Pravni nasvet: Kako pomembna je registracija blagovne znamke

Kaj vam kot podjetniku prinese registracija blagovne znamke, kako jo registrirati in na kaj je potrebno biti pozoren.

b2b

Poslovni razvoj organizacije v razmerah nove digitalne ekonomije

Iz serije prispevkov »10 pravih korakov do uspešne digitalne poslovne preobrazbe« objavljamo Korak 2 – agilno upravljanje digitalne poslovne preobrazbe.

b2b

Prepletanje družinskih in poslovnih odnosov lahko uniči podjetje

Družinsko podjetništvo ima kar nekaj prednosti pred ostalimi podjetji, prav tako pa lahko naštejemo kar nekaj slabosti, ki so lahko ključna za uspešno poslovanje.

Komentarji: