Promo
Domov B2B nasveti 31. Julij 2018.

Zakaj mlajše generacije ne zaupajo podjetjem

mladi delo učenje kader
© Thinkstock
Še do nedavnega so bili mladi optimistični glede svojih delodajalcev. Zdaj je njihovo zaupanje doseglo najnižjo stopnjo v štirih letih.

Globalna raziskava mnenj milenijcev (Millenial Survey), ki jo je že sedmič zapored opravil Deloitte, je pokazala, da milenijci in pripadniki generacije Z vse manj zaupajo vodjam in niso pripravljeni na 4. industrijsko revolucijo.


V raziskavi je sodelovalo 10.455 milenijcev iz 36 držav, rojenih med januarjem 1983 in decembrom 1994. So del posebne generacijske skupine: imajo fakultetno izobrazbo, zaposleni so za polni delovni čas, delajo zlasti v velikih organizacijah v zasebnem sektorju in so vse bolj zastopani na vodstvenih položajih.

Poročilo zajema tudi stališča 1844 pripadnikov generacije Z iz Avstralije, Kanade, Kitajske, Indije, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike, rojenih med januarjem 1995 in decembrom 1999. Vsi so trenutno študenti ali pa imajo izobrazbo prve stopnje. Več kot tretjina jih dela za polni ali pa polovični delovni čas.


Zagovarjanje družbene odgovornosti

Vprašani verjamejo, da lahko podjetja učinkovito pripomorejo k reševanju gospodarskih, družbenih in okoljskih izzivov. Zato so toliko bolj razočarani, ker multinacionalke svojega vpliva ne unovčujejo. Manj kot 50 % jih meni, da se podjetja vedejo etično ali da vodje prispevajo k pozitivnim družbenim spremembam. Menijo namreč, da je njihovo poslanstvo veliko večje od pehanja za dobičkom in zagotavljanjem delovnih mest.


»Mladi talenti menijo, da se vodje podjetij preveč osredotočajo na poslovanje in poslovne rezultate, ob tem pa pozabljajo na prispevek svojih podjetij k družbi in tematiki mladih. Podjetja morajo poiskati načine, kako lahko pozitivno vplivajo na skupnosti, v katerih delujejo, ter se posvečati vprašanjem, kot so raznolikost, vključevanje in prilagodljivost, če hočejo pridobiti zaupanje in predanost zaposlenih, ki pripadajo generaciji milenijcev in generaciji Z. Brez mladih talentov ni ne novih idej, ne rasti, ne prave perspektive,« pove Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo.


Upadla predanost podjetjem

Med anketiranimi 43 % milenijcev in kar 61 % pripadnikov generacije Z pravi, da je zelo verjetno, da bodo v dveh letih zapustili svoje trenutno delovno mesto. Čeprav veliko dajo na stimulativno plačilo, visoko cenijo tudi kulturo delodajalca. Pomembne so jim vrednote, kot so strpnost, vključevanje, spoštovanje, drugačno razmišljanje in prilagodljivost. Zato je večja možnost, da bodo dlje ostali tam, kjer imajo več fleksibilnosti pri tem, kje in kaj delajo. Kar 62 % milenijcev, ki naj bi v kratkem pustili službo, dobro alternativo vidi v honorarnem delu.


»Letošnja raziskava kaže na to, da so hitre družbene, tehnološke in geopolitične spremembe lani vplivale na razočaranje milenijcev in generacije Z nad podjetji, za katera delajo. Vodje podjetij bi morali te spremembe jemati kot zadnje opozorilo. Če se s svojim pristopom in dejavnostmi ne približajo mišljenju nove generacije talentov, bodo najboljši med temi mladimi kadri poskušali srečo drugje, ta podjetja pa bodo poniknila,« doda Žibret-Kraljeva.


Skeptični do 4. industrijske revolucije

Mladi se zavedajo, kako četrta industrijska revolucija oblikuje delovna mesta in vpliva na način dela. Menijo, da se bodo po njeni zaslugi lahko znebili rutine in se posvetili ustvarjalnejšim nalogam. Hkrati pa se bojijo, da bodo spremembe delno ali v celoti izrinile njihovo delo. Manj kot polovica jih verjame, da imajo veščine, potrebne za uspeh v tej novi dobi. Velika večina jih tudi prizna, da jim delodajalci ne pomagajo pri dojemanju sprememb in pripravljanju nanje.

Kako motivirati milenijce

Bolj verjetno je, da bodo pet let ali dlje na delovnem mestu ostali tisti, ki so zaposleni pri delodajalcih z raznoliko delovno silo in ekipami višjega vodstva. Med tistimi, ki nameravajo pri trenutnem delodajalcu ostati najmanj pet let, jih 55 % navaja tudi fleksibilnost pri delu, ki se je v zadnjih treh letih povečala. Anketiranci iščejo pomoč pri razvoju mehkih veščin, kot so samozavest, medosebne spretnosti ter etičnost in integriteta, ki sta še posebej pomembni za generacijo Z. Vendar pa, kot pravijo, podjetja nimajo posluha za njihove razvojne potrebe. Kako jim lahko prisluhnejo?


»Nihanje predanosti je edinstvena priložnost za to, da si podjetja začnejo bolj prizadevati za to, da privabljajo in zadržujejo talente,« pojasnjuje Damjana Spruk, vodja kadrovske službe v Deloitte Slovenija. »Podjetja morajo imeti posluh za to, kar jim govorijo milenijci, in na novo opredeliti način, kako upravljati talente v četrti industrijski revoluciji. Osredotočati se morajo na učenje in razvoj talentov, da jim lahko omogočajo karierno rast skozi vse življenje.«


 | Author: Deloitte Deloitte

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.