Že veste, kako bo videti bivša obalna cesta KP-Izola?

STA
Foto: Občina Koper

V Kopru so predstavili analizo predlogov za ureditev bivše obalne ceste med Izolo in Koprom. Predloge so podali tako posamezniki kot šole in organizacije civilne družbe, ki cesto z vsebinskega vidika dojemajo kot prostor sprostitve, rekreacije in športa.

Septembra je društvo PiNA s podporo drugih deležnikov v sklopu tedna sredozemske obale izvedlo prvo akcijo množičnega skupnostnega načrtovanja prostora v regiji Narišimo obalo. Dogodek so organizirali na območju nekdanje obalne ceste med Koprom in Izolo in se ga je udeležilo več kot 1000 ljudi iz celotne Slovenije, sosednje Italije in različnih evropskih držav ter z idejami zapolnilo 750 metrov role papirja.

Analizo tako oblikovanih zamisli so javnosti predstavili v torek v Kopru. Kot je navedla avtorica analize Kaja Cunk, javnost to območje vidi kot celoto in kot območje skupnosti.

Prihodnost obalne ceste je osmišljalo 17 organizacij civilne družbe, deset šol, dva občinska javna zavoda, štiri javne strokovne institucije in 18 skupin posameznikov, to pa je motiviralo še 30 posameznikov ali skupin k podajanju pobud na besedilne kartončke. Skupaj so osmislili obalno cesto kot celoto.

Zbrane risbe in kartončki so izbrali kot podlago mešanico asfalta/betona, zelenja in skal, ob tem pa naj bi obalno cesto zapolnjevali tudi tuši, pitniki, sanitarije in stopnice za v vodo. Z zeleno, športno in prometno infrastrukturo je bilo opremljenih več kot polovica risb in kartončkov.

Ti vključujejo kolesarsko stezo, pešpot, pomol, igrišče za splošno uporabo, zunanje športne objekte, posebno športno infrastrukturo in zelenico, prisotna pa so tudi drevesa in drevored.

Obalna cesta je z vidika vsebine, ki jo zapolnjuje, dojeta kot prostor sprostitve in rekreacije ter športa. Kot zavarovano območje se opredeljuje le izjemoma. Za območje so bili podani trije predlogi specifične ureditve, in sicer pasja plaža, plaža za gibalno in senzorno ovirane ter Eurovelo.

Vodja projekta Borut Jerman je ob tem napovedal, da se bodo zdaj še bolj intenzivno vključili v postopke priprave regionalnega prostorskega načrta in bdeli nad tem, da bodo upoštevali ideje, zamisli in želje prebivalstva.

Nadaljnja prizadevanja društva PiNA bodo osredotočena v oblikovanje dokumenta, primernega za pošiljanje relevantnim deležnikom, nato pa v pripravo delavnic, ki jih bodo izvedli skupaj z odločevalci na občinah in drugo strokovno javnostjo.
Kot so še poudarili v društvu, je končni cilj projekta ureditev obalne ceste na najboljši možen način, ki bo sledil željam ljudi.
Več iz rubrike