Vasle: Država slabše pripravljena na krizo, zadolženost trikrat višja kot leta 2009

Boštjan Vasle vršilec dolžnosti direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je na današnjem vrhu Združenja nabavnikov Slovenije (ZNS) dejal, da v naslednji gospodarski krizi, ki jo nekateri napovedujejo že za leto 2020, ne pričakuje tako globokega padca kot leta 2009. Po njegovem prepričanju so slovenska gospodinjstva bolje pripravljena na upočasnjeno gospodarsko aktivnost, so manj zadolžena in imajo več prihrankov. Tudi podjetja so v boljši kondiciji. »Podjetja so se stroškovno prestrukturirana, proizvodnja je tehnološko posodobljena, manj so zadolžena, končani pa so tudi prevzemi, ki so bile v mariskaterih primerih nevzdržni,« je dejal Vasle. Problem pa zna biti z javnim sektorjem. Ta je po besedah Vasleta veliko slabše pripravljen na novo krizo kot je bil na preteklo. »Država je trikrat bolj zadolžena kot leta 2009, kar pomeni, da se bo manevrski prostor veliko manjši, ob morebitni krizi se tako lahko zelo hitro povečajo obrestne mere za državne obveznice.« Kljub temu pa je po njegovih besedah slovenska gospodarska slika manj zaostrena kot v drugih državah.

Tomi Lombar

Kot je znano je Umar pretekli teden znižal pričakovano gospodarsko rast za letošnje leto iz 5,1 na 4,4 odstotka. »Pričakujemo, da se bo nadaljevala visoka gospodarska rast zadnjih let, čeprav vse kaže, da je bil vrh dosežen lansko leto. Stopnje rasti bodo sedaj nekoliko nižje,« je poudaril Vasle.

Novo v zaostrenih gospodarskih pogojih pa bodo visoka tveganja, ki prihajajo iz mednarodnega okolja. »Tveganja nas skrbijo, ker so vsebinsko drugačna kot v preteklosti in lahko dramatično spremenijo pričakovanja, ki se nam zdijo verjetna.«

Kaj to pomeni?

»Ko so se plače v zadnji recesiji znižale za 50 evrov, se potrošnik ni odločil, da bo kupil avto za 15.000 evrov, ker je tako odločitve sprejelo pet potrošnikov, se je podjetje odločilo, da ne bo izvedlo 100.000 evrov vredne investicije,« je ilustriral Vasle. Č k temu pridamo še dejstvo, da so investicije v Veliki Britaniji zaradi Brexita padle skoraj na nič, lahko vidimo, kaj se lahko s Slovenijo, ki je izjemno odvisna od mednarodnega okolja, zgodi, če se nekaj takšnih ukrepov prenese v EU.

Pozitivno je, da je slovenski izvoz enakomerno porazdeljen po vseh gospodarskih panogah, »zaradi česar smo bolj odporni na šoke, kot bi bili, če bi bile izvozne zgolj nekatere panoge,« je dejal Vasle.

Tomi Lombar

Tudi dejstvo, da je delež investicij še vedno za skoraj polovico nižji kot je bil pred krizo, lahko po mnenju Vasleta interpretiramo optimistično.

»To pomeni, da bi jih lahko še povečali in tako pripomogli k rasti. Podjetja imajo dobičke, lastna sredstva za investicije, pa tudi banke so sanirane, zato bi se investicije lahko povečale. Tudi gospodarska rast je šele sedaj na predkrizni ravni,« je dejal Vasle.

Podjetja v ZDA krizo pričakujejo leta 2020

Manj optimističen je bil Srečko Bukovec, predsednik Strokovnega sveta ZNS in direktor podjetja Slopak, ki opozarja, da imamo deset let po zlomu Lehman Brothers za 60 odstotkov višje dolgove v primerjavi z letom 2007, končujejo se tudi politike denarnega sproščanja, Evropska unija pa je brez monetarnih orodji za boj proti novi krizi. »Prišli smo čez vrh cikla, vedno več je znamenj prihodnje krize. 67 odstotkov podjetji v ZDA pričakuje začetek nove recesije najkasneje konec leta 2020. Pojavljajo se indikatorji za bodoče padce cen. Padec energije naj bi bil 35 odstotni, bazičnih surovin pa 29 odstotni, kar pomeni, da se bo začela volatilnost na finančnih in borznih trgih,« je naštel Bukovec.