Tradicionalni slovenski zajtrk uvod v dan slovenske hrane

Spremlja ga tradicionalni slovenski zajtrk - v vrtcih in šolah je tako več kot 260.000 otrok dan začelo s kruhom z maslom in medom, jabolkom in mlekom.

Namen tradicionalnega zajtrka je med drugim ozaveščati o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad. Redno zajtrkovanje je namreč del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga, so poudarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer sicer opažajo, da še vedno dobršen del prebivalcev Slovenije ne zajtrkuje.

Matija Sušnik

Pri tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki je nadgradnja medenega zajtrka, s katerim je pred 12 leti začela Čebelarska zveza Slovenije, bodo otroke tudi letos obiskali čebelarji, jim predstavili vlogo čebelarstva in z njimi zapeli Čebelarja.

Nekaterim so družbo delali tudi politiki. Med drugim se je premier Marjan Šarec pridružil otrokom v OŠ Ledina v Ljubljani, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je bila v OŠ Ormož in OŠ Ljudski vrt Ptuj, gospodarski minister Zdravko Počivalšek v OŠ Podčetrtek, šolski minister Jernej Pikalo v enoti Mačice Vrtca Ptuj, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek v OŠ Jakoba Aljaža v Kranju. Tradicionalni zajtrk so danes ponudili tudi v parlamentu, kjer je zbrane nagovoril predsednik DZ Dejan Židan.

V ospredju letošnjega dneva slovenske hrane, ki ga obeležujemo tretji petek v novembru, so sicer tla, ki so pomembna za pridelavo varne in kakovostne hrane. »Vsi se zavedamo, da so zdrava tla predpogoj za zdravo in varno hrano,« je ta teden podarila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Pivec. Minister za okolje in prostor Jure Leben je ob tem dodal, da je ohranjanje kakovosti tal zelo pomembno, saj je od tega odvisna kakovost pridelka.