Stanje okolja kritično; milijonu vrst grozi izumrtje

STA
Pixabay

Človeštvo uničuje naravo, od katere je odvisen njegov obstoj. Milijonu živalskih in rastlinskih vrst trenutno grozi izumrtje, številne bi lahko izgubili že v nekaj desetletjih, opozarja poročilo Združenih narodov. Če želimo ustaviti degradacijo okolja, potrebujemo močne sistemske spremembe.

Preživetje ljudi je odvisno od narave, ki nam daje čisto vodo, zrak in zemljo, primerno za obdelovanje. A če želimo ohraniti to naravo, potrebujemo temeljite spremembe načina, na katerega proizvajamo in porabljamo skoraj vse, še posebej pa hrano, navaja poročilo Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES).

Gre za prvo tovrstno poročilo po letu 2005, za njim stoji več kot 130 držav, so opozorili pri IPBES. Tri leta ga je pripravljalo 150 vodilnih mednarodnih strokovnjakov iz 50 držav, k njemu pa je prispevalo še 250 drugih strokovnjakov. Opira se na skoraj 15.000 podatkov, med njimi so znanstvene objave in vladne informacije.

Skupno 1800 strani dolgo poročilo in danes sprejeti povzetek za odločevalce naj bi služila kot osnova za boljše politike in delovanje v prihodnosti.

Strokovnjaki so opozorili, da okoli osem milijonov živalskih in rastlinskih vrst umira po stopnji, ki je od več deset- do več stokrat hitrejša kot v zadnjih desetih milijonih let. Milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje.

Spremembe, ki so jih povzročila desetletja plenjenja in zastrupljanja gozdov, oceanov, zemlje in zraka, ogrožajo človeštvo "vsaj toliko kot podnebne spremembe", je opozoril Robert Watson, ki je predsedoval zasedanju predstavnikov 132 držav.

Poročilo opozarja, da bo zaustavitev nevarnih trendov terjala "transformativno spremembo" - temeljito prevetritev načina, na katerega proizvajamo in uživamo dobrine, še posebej hrano. "Spodkopavamo same temelje naših gospodarstev, načinov preživljanja, prehranske varnosti, zdravja in kakovosti življenja po svetu," je posvaril Watson. "S transformativnimi spremembami mislimo na temeljno, sistemsko reorganizacijo," je poudaril.

Poročilo prvič v zgodovini IPBES izpostavlja pet glavnih razlogov za izgubo vrst in degradacijo narave. Prva dva, ki močno vodita pred drugimi, sta izginjanje oz. izginotje habitatov zaradi spremenjene rabe zemlje in morij ter neposredna človeška raba rastlin in živali, povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Na tretjem mestu so podnebne spremembe, ki pa se na lestvici hitro dvigujejo. "Vidimo, da se vpliv podnebnih sprememb hitro, res hitro krepi," je za AFP opozorila sopredsedujoča IPBES Sandra Diaz, sicer profesorica na univerzi v argentinski Cordobi.
Na četrtem in petem mestu so onesnaževanje - v reke in oceane je denimo vsako leto odvrženih 400 milijonov ton težkih kovin, strupenega blata in drugih odpadkov - ter tujerodne vrste, kot so podgane, komarji, kače in rastline, ki se prenašajo na ladjah ali letalih.

Watson je opozoril še na dva velika posredna dejavnika, ki močno vplivata na izgubo biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe - to sta povečevanje števila ljudi v svetu in njihove sposobnosti trošenja.

V besedilu, okoli katerega so se vladni predstavniki pogajali več dni, ni niti kriterijev za napredek niti datuma, ki naj bi predstavljal skrajni rok za ukrepanje. Besedilo ne vsebuje niti konkretnih predlogov ukrepov.

Izpostavlja pa dejanja, ki se jim ne bo mogoče izogniti: zmanjšanje uživanja mesa, ustavitev izsekavanja gozdov v tropskih državah, zmanjšanje luksuzne potrošnje, ukinitev okolju škodljivih subvencij in sprejemanje koncepta nizke gospodarske rasti, dodaja AFP.

Poročilo bo služilo kot osnova za razpravo na zasedanju pogodbenic Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti na Kitajskem oktobra 2020.
Več iz rubrike