Domov Aktualno 09. November 2017.

Splošnega odloga zaveze o odprodaji evropska komisija ne pozna

nlb
© Jože Suhadolnik
Pred jutrišnjima sestankoma premiera Mira Cerarja in finančne ministrice Mateje Vraničar Erman na sedežu evropske komisije so v obtoku primeri prejšnjih odločitev o državnih pomočeh, ki naj bi dokazovali neupravičenost slovenskih pričakovanj glede odloga prodaje NLB.

Eno od sporočil prejšnjih obravnav je, da odločitev o privatizaciji ali odprodaji delov bank ni bila nikoli odložena z argumentom, da bi s čakanjem lahko iztržili več. Eden od bolj znanih primerov odložitve je španska banka Ceiss. Integrirana je bila v banko Unicaja in Španija se je zavezala, da bo ta banka, ki ni bila državna, uvrščena na borzo do konca leta 2016. Zaradi številnih težav, tako razmer na trgu kot političnih negotovosti v Španiji, je grozil neuspeh in rok je bil podaljšan. Junija letos je bila prodaja izvedena z javno ponudbo delnic.

Samo podaljšanje roka

Drugi primer je privatizacija štirih manjših italijanskih bank (Banca delle Marche, Banca Popolare dell'Etruria e del Lazio, Cassa di Risparmio della Provincia di Chieti, Cassa di Risparmio di Ferrara). Njihova prodaja se je začela januarja lani, le dva meseca po odobritvi pomoči. Rok za privatizacijo je bil april. Pogajanja o odprodaji so bila intenzivna, a do izteka roka niso mogli končati postopka. V zameno za nadomestne ukrepe je Bruselj podaljšal rok. Postopek prodaje je bil končan maja in junija letos.

Več na Delo.si

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.