Skrivanje denarja v tujini kmalu ne bo več mogoče

Skrivanje denarja v tujini kmalu ne bo več mogoče. Jeseni bo namreč stekla avtomatična izmenjava podatkov o finančnih računih, ki jih imajo državljani članic EU in OECD odprte v tujini. Če zavezanci doslej z obstojem takšnega računa Fursa niso seznanili že sami, bo ta podatke prejela od davčnega organa ustrezne države.
Fotografija: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Jože Suhadolnik

Finančna uprava RS (Furs) bo podatke o finančnih računih bank in hranilnic, kot so plačilni, depozitni ali skrbniški računi, ki jih imajo naši rezidenti odprte v tujini, na podlagi avtomatične izmenjave informacij začela od večine sodelujočih držav prejemati septembra.

To pomeni, da bo prejela podatke o vseh finančnih računih (vključno s podatkom o stanju ali vrednostjo računa), ki jih imajo rezidenti Slovenije odprte v tujini. V primeru kateregakoli depozitnega računa (poslovni, čekovni, varčevalni itd.) bo prejela tudi podatek o skupnem bruto znesku obresti, vplačanih in pripisanih na finančni račun med koledarskim letom.

Trenutno na Fursu vedo za obstoj 40.430 računov v tujini, od tega jih je 28.117 v lasti fizičnih oseb, 12.313 pa v lasti podjetij.

Zavezanec, ki ima odprt plačilni račun v tujini, je že zdaj dolžan tega v osmih dneh od odprtja prijaviti finančnemu uradu. Če tega ne stori, je za fizično osebo zagrožena globa od 200 do 1200 evrov, za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, od 800 do 10.000 evrov, za pravno osebo pa od 1200 do 30.000 evrov.

Več iz rubrike