Še brez koncepta o energetskem konceptu
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je spomnil, da je osnovni namen energetske politike zagotoviti zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnosten način, cilj pa je prehod v nizkoogljično družbo. »To bomo dosegli s povečevanjem energetske učinkovitosti, postopno spremembo strukture proizvodnih virov in rabe energije na nizkoogljične vire energije ter povečanjem deleža obnovljivih virov in razvojem naprednih energetskih sistemov,« pravi minister.
Ključni izziv je prestrukturiranje rabe energije v prometu, delež prometa je namreč zaradi velikosti in tranzitne narave države med največjimi v EU, in sicer približno 40-odstotni. Poganja pa ga izključno uvožena nafta, za kar na leto porabimo približno 1,5 milijarde evrov. »Zagata s prometom je nerešljiva, če bomo še naprej enako plačevali prevoz na delo,« je ob tem ocenil Peter Novak.
Jedrska odločitev
Jože Dimnik iz MZI je poudaril, da bo treba odločitev o nadaljnji rabi jedrske energije sprejeti čim prej, v petih letih, saj lahko odločitev pomeni tudi to, da bomo ta vir morali nadomestiti. Premog bo ostal prisoten do konca obratovanja Teša 6, najkasneje do leta 2054. Glede obnovljivih virov energije je opozoril, da bo moral pri odločanju o umeščanju v prostor prevladati interes za zelene vire, sicer jih bomo težko povečevali. Opozoril je tudi na to, da bo treba paziti pri vlaganjih v obnovljive vire, saj »bolj ko bomo ambiciozni, dražje bo, poleg tega pa to nima blagodejnih učinkov na BDP«.
Več iz rubrike
Bogate podpore obnovljivim virom ne prepričajo vseh
Milijoni bodo šli v spodbude za vetrnice in sončne elektrarne, a to naj bo tam, kjer je omrežje.
Kitajski in evropski kupec sta povsem različna
Na Kitajskem srednji razred še zmeraj raste, zato se povečuje tudi prodaja novih avtomobilov.