Putin na Kitajskem krepi sodelovanje z azijskimi državami

V kitajskem mestu Qingdao se danes začenja dvodnevni vrh Šanghajske skupine, ki se ga bo poleg gostitelja, kitajskega predsednika Xi Jinpinga, med drugim udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Rusija v luči zaostrenih odnosov z Zahodom krepi sodelovanje z azijskimi državami, pri čemer se osredotoča predvsem na Šanghajsko organizacijo.
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

Ruski predsednik se je že v petek v Pekingu sestal s svojim kitajskim kolegom, s katerim sta se zavzela za krepitev sodelovanja med državama.

V luči napetosti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom sta se zavzela za"multipolaren svet in demokratizacijo mednarodnih odnosov". ZDA in Kitajska sta zaradi uvedbe medsebojnih carin v trgovinskem sporu, Washington pa je zaradi vloge v ukrajinskem konfliktu uvedel tudi več svežnjev sankcij proti Moskvi.

Zasedanja se bo udeležil tudi iranski predsednik Hasan Rohani, čigar država ni članica skupine, ampak zgolj opazovalka. S Putinom in Xijem bo govoril o ameriškem izstopu iz iranskega jedrskega sporazuma. Peking in Moskva, ki sta med podpisnicami sporazuma, si prizadevata za njegovo ohranitev. Rohani je v petek pred odhodom na vrh skupine Trumpovo soliranje označil na"nevarno igro".

V Šanghajski skupini, ki je bila ustanovljena leta 2001, so poleg Rusije in Kitajske še Kazahstan, Kirgizistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Indija in Pakistan. Kot je pred vrhom povedal Putin države članice predstavljajo"četrtino svetovnega BDP, 43 odstotkov svetovne populacije in obsegajo 23 odstotkov površine Zemlje".

"Viri so ogromni. Ob dinamiki rasti v Aziji, na Kitajskem in v Indiji, bomo skušali spodbuditi rusko gospodarstvo,"je povedal po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Več iz te teme:

Več iz rubrike

Rimac Technology bo razvil in proizvedel baterijske sisteme za Skupino BMW

To sodelovanje predstavlja ključni trenutek v rasti podjetja Rimac Technology.

Aprilsko znižanje obresti ECB bi bilo kar presenečenje

Finančni trgi večinsko pričakujejo, da bo evrska oblast obrestno ukrepala junija, letos pa so v svoja cenovna predvidevanja že vključili tri reze.

Iz Nemčije boljši podatki o industrijski proizvodnji

Analitiki menijo, da bi se lahko industrijska stagnacija v »gospodarskem motorju« EU končala v prvem četrtletju, pričakovani ugodni učinki tudi za Slovenijo.

Milijoni evrov preplačil pri Fursu, a denarja ne vrnejo samodejno

Na Fursovih računih za 22 milijonov evrov preplačil fizičnih oseb. Če vam denarja niso vrnili sami, vložite zahtevek, da ne ostanete brez njega.