Prodaja NLB skozi čas

Kako smo prodajalii NLB, a je nismo prodali?
Fotografija: Jure Eržen
Odpri galerijo
Jure Eržen

2002 Država 34 odstotkov banke proda belgijski skupini KBC, pet odstotkov Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD).

2006 Država se odloči, da KBC ne sme pridobiti kontrolnega deleža v NLB. KBC napove odhod iz lastništva.

2013 Spomladi tega leta KBC državi proda svoj 22-odstotni delež za en evro na delnico. Decembra država banko dokapitalizira z 1,55 milijarde evrov, izbriše delničarje in postane stoodstotna lastnica banke. Med zavezami evropski komisiji v zameno za odobritev državne pomoči je tudi privatizacija banke.

Pomlad 2016 Slovenski državni holding (SDH) za svetovalca pri privatizaciji izbere Deutsche Bank. Na podlagi njihove študije za način prodaje 75-odstotnega deleža minus eno delnico določijo javno ponudbo delnic (IPO).

Poletje 2016 Zaradi izglasovanega brexita na referendumu v Veliki Britaniji SDH prestavi roadshowe iz julija na »kasnejše obdobje, ko se stanje na finančnih trgih umiri«. Kljub temu se priprava na prodajo NLB nadaljuje v skladu s cilji, da se prodaja konča do konca leta 2017, še povedo v SDH.

Marec 2017 SDH in NLB v finančnih središčih opravita predstavitve vlagateljem za prodajo NLB.

April 2017 Vlada zaprosi evropsko komisijo za prodajo NLB v dveh korakih: do konca leta 2017 najmanj 50 odstotkov, preostalo do konca leta 2018, čemur Bruselj kasneje prikima.

Maj 2017 SDH začne postopke za prodajo po metodi IPO s kotacijo delnic na ljubljanski in londonski borzi. Vlada se seznani z informacijo SDH, da se je tveganje zaradi problematike prenesenih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB na Hrvaškem izkazalo kot ovira za uspešno izpeljavo prodaje NLB. Vlada zavrne predlog, da bi država prevzela jamstva za morebitne obveznosti iz tožb za prenesene vloge. Ministrica za finance zato ponudi odstop, a ga predsednik vlade ne sprejme.

Junij 2017 Nadzorniki SDH ne dajo soglasja k cenovnemu razponu za delnico banke in odločanje preložijo na vlado kot skupščino SDH. Ta ne soglaša z minimalno ponujeno ceno za delnico NLB v višini 55 evrov in z razponom ponujene cene za delnico od 55 do 71 evrov. Med razlogi v vladi navedejo tudi tveganja zaradi prenesenih deviznih vlog. SDH ustavi postopek prodaje.

Julij 2017 Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman se prvič po vladni odločitvi o neprodaji NLB sreča z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager.

Oktober 2017 Vlada se pred novim sestankom ministrice in komisarke zavzame za odložitev prodaje NLB. Slovenija v zameno za odlog ponudi dodatne kompenzacijske ukrepe, v Bruslju pa se po sestanku spomnijo, da so spomladi že privolili v prodajo v dveh korakih.

November 2017 Vlada med možnimi rešitvami v povezavi z vprašanjem prodaje NLB podpre predlog finančne kompenzacije NLB državi namesto prodaje bank na Balkanu. Evropska komisija tudi po novih pogajanjih poudari pomen spoštovanja zaveze o delni prodaji banke.

December 2017 Vlada potrdi uradni predlog za spremembo zaveze glede privatizacije NLB in ga pošlje evropski komisiji. V njem predlaga, da se prodajni postopki za NLB odložijo na leto 2018 in da se končajo leta 2019 ter da se za vmesno obdobje imenuje upravljavski zastopnik.

Januar 2018 Evropska komisija dvomi, da je slovenski decembrski predlog glede NLB enakovreden prvotni prodajni zavezi, zato začne poglobljeno preiskavo. Vlada mora do danes v Bruselj poslati odgovor.

2018–2019 Evropska komisija bo odgovor na slovenski odgovor objavila v uradnem listu EU. Takrat bo stekel enomesečni rok, v katerem lahko komentarje podajo zainteresirane tretje strani. Slovenija se bo do komentarjev lahko opredelila. Komisija mora odločitev glede državne pomoči sprejeti najkasneje v 18 mesecih po odprtju postopka poglobljene preiskave, torej sredi prihodnjega leta. Komisija lahko na podlagi dogovora s Slovenijo izda novo odločbo s spremenjenimi zavezami in ustavi postopek poglobljene preiskave, kar je želja slovenske vlade. Če dogovora ne bo, sta dve možnosti. Komisija lahko v novi odločbi naloži Sloveniji nov rok prodaje banke in izravnalne ukrepe ali pa razglasi 1,55 milijarde evrov državne pomoči NLB za nezakonito, torej bi jo banka morala vračati.

Več iz te teme:

Več iz rubrike