Dober zrak za večjo produktivnost in zdravje

Preredko pomislimo na to, da dihamo zdravju škodljiv zrak. Kako doseči večjo agilnost, produktivnost in zdravje? Odgovarja Neža Močnik iz VELUX Slovenija.
Fotografija: V času pandemije, ko je dom postala učilnica, pisarna, športni center in še kaj, morda preredko pomislimo na to, da dihamo zdravju in počutju škodljiv zrak. FOTO: Getty image
Odpri galerijo
V času pandemije, ko je dom postala učilnica, pisarna, športni center in še kaj, morda preredko pomislimo na to, da dihamo zdravju in počutju škodljiv zrak. FOTO: Getty image

Notranji zrak je pogosto dodatno nasičen zaradi pohištva, plastike, čistil, gradbenih materialov, igrač in aktivnosti, kot sta kuhanje in sušenje perila, ter seveda našega dihanja. Denimo štiričlanska družina v enem dnevu proizvede 10 litrov vlage in v zrak odda 1800 litrov CO2, saj en človek dnevno vdihne in izdihne približno 22.000-krat. Vdihnemo 15.000 litrov zraka, ki pa je zaradi opisanih razlogov lahko tudi do petkrat bolj onesnažen kot zunanji.

Številne študije kažejo, da slab zrak povzroča slabšo koncentracijo, slabše kognitivne sposobnosti, bolezni in celo smrt. Tega se izjemno dobro zavedajo denimo na Danskem. Od tam je namreč zanimiv primer, ko je eden izmed investitorjev pohištvo najprej nevtraliziral, preden ga je vnesel v novogradnjo.

Najbolj zavzeti za kakovosten zrak pa svojih oblačil nikakor ne hranijo v spalnicah, ampak si kot nov nujen standard postavljajo garderobne sobe. Da, tudi oblačila so vir prahu, ki ga vdihavamo v zaprtih prostorih.
Neža Močnik, arhitektka v VELUX Slovenija. FOTO: Osebni arhiv
Neža Močnik, arhitektka v VELUX Slovenija. FOTO: Osebni arhiv

Kakšen zrak dihate vi, lahko zelo hitro preverite. Podjetje VELUX Slovenija ima namreč za to zelo učinkovit senzor Airbird, v obliki kanarčka, ki zažvrgoli, ko se parametri kakovostnega zraka porušijo.

Z Nežo Močnik, arhitektko, ki je zaposlena v podjetju VELUX Slovenija, sva posneli podkast, v katerem sva postavili v ospredje nasvete za bolj zdravo življenje, bolj zdravo bivalno in poslovno okolje. Vsebino, ki vam jo toplo priporočamo, lahko poslušate tudi na Applovi, Googlovi, Spotify, Podby ipd. podkastni platformi pod imenom Svet kapitala s Petro ali na našem Youtube profilu.


Nekaj izvlečkov intervjuja z Nežo Močnik iz VELUX Slovenija.

Svet kapitala: VELUX Slovenija se je odločil za podporo kampanje www.zaboljsizrak.si, ki javnost ozavešča o pomembnosti prezračevanja in svežega zraka v naših zaprtih prostorih. Ker je tretji val pandemije in je pri boju z njo zelo pomemben čist zrak, je ključno vprašanje, kako si VELUX prizadeva za čistejši zrak v zaprtih prostorih in na prostem.

Neža Močnik: Veseli me, da delam v podjetju, kot je VELUX, pa ne zaradi produkta kot takega – v mislih imam strešna okna –, temveč tistega, kar ta produkt ljudem omogoča. Torej osvetlitev z dnevno svetlobo in naravno prezračevanje prostorov. To sta dva izjemno pomembna parametra kakovosti notranjega okolja poleg toplotnega ugodja in akustike.

Prizadevanja so usmerjena v ozaveščanje ljudi o pomenu dnevne svetlobe in svežega zraka za delo, učenje, zdravo bivanje. S svojim delom in povezovanjem z uglednimi raziskovalnimi inštituti in strokovnjaki skušamo delovati povezovalno, prenašati dobro prakso in naše izkušnje ter z njimi nadgraditi obstoječo zakonodajo in regulativo.

Za to uporabljamo komunikacijske kanale, kot so webinarji, sodelovanje na konferencah in znotraj raznih združenj, kjer lahko izpostavimo pomen zdravih in za bivanje kakovostnih stavb, smo iniciatorji raziskav s področja vpliva stavb na ljudi (Healthy Homes Barometer), za seboj imamo že lepo število demonstracijskih projektov …

<em>»Če hočemo imeti dober zrak, moramo imeti tudi dober odnos do narave, ki je njegov vir.« FOTO: GettyImages</em>
»Če hočemo imeti dober zrak, moramo imeti tudi dober odnos do narave, ki je njegov vir.« FOTO: GettyImages

A za neoporečen zrak v zaprtih prostorih mora seveda družba doseči, da bomo ustrezno reševali globalno vprašanje, tj. onesnaženost ozračja. Samo z odgovornim ravnanjem do našega okolja bomo lahko dihali čistejši zrak zunaj in hkrati tudi notri. Direktor NIJZ dr. Milan Krek je v okviru prvega dogodka nacionalne kampanje Za boljši zrak skrb za dober zrak označil za ključno. In seveda ni mogel mimo prvega načela, in sicer: »Če hočemo imeti dober zrak, moramo imeti tudi dober odnos do narave, ki je njegov vir.«

K reševanju globalnega vprašanja je podjetje VELUX pristopilo z zavezo, da bomo nevtralizirali ves svoj dosedanji ogljični odtis in postali trajno ogljično nevtralno podjetje do leta 2041, ko bomo praznovali 100 let.

Do takrat bomo nevtralizirali 5,6 milijona ton ogljikovega dioksida. Toliko izpustov denimo v enem letu ustvari 800.000 državljanov EU. To bomo dosegli z različnimi projekti pogozdovanja in ohranjanja gozdov ter biotske raznovrstnosti, ki jih bomo izvajali v sodelovanju s Svetovnim skladom za naravo (WWF).

Za izpolnitev teh zavez bodo potrebne obsežne naložbe, razvoj in premislek o tem, katere nove materiale in tehnologije vključiti v proizvodne procese. V izvajanje ukrepov, s katerimi bomo uresni­čili svoje zaveze, bomo vključili partnerje tako iz dobaviteljske kot iz prodajne verige.

Svet kapitala: VELUX​ je največji svetovni proizvajalec strešnih oken; prav gotovo ste zaradi tega zelo angažirani pri raziskovanju in navsezadnje svetovanju kupcem. Bi lahko rekli, da je pomembno, za kakšna okna se kupci odločamo, kam v zaprtem prostoru jih umeščamo in kako velika so? Je morda pri doseganju učinkovitega prezračevanja ključen tudi način odpiranja oken?

Neža Močnik: To vprašanje je zelo pomembno, ker se tiče arhitekturne zasnove. Koronavirus nas je postavil pred dejstvo, da je treba prostor učinkovito prezračiti in onemogočiti prenos zraka iz t. i. umazane cone v čisto.

Te stvari so znane z vidika mehanskega prezračevanja, ki pa ga nima vsaka stavba, vsako stanovanje, delovni prostor. Okna so tisti najbolj primarni način, da si uporabnik lahko zagotovi stik z zunanjim svetom. Gre za fiziološki in psihološki vpliv na človeka.

Drugi prostor, kjer preživimo največ časa, je službeni prostor ali domača pisarna. Kakovost notranjega zraka lahko zviša produktivnost zaposlenih do 10%. Foto: Arhiv VELUX
Drugi prostor, kjer preživimo največ časa, je službeni prostor ali domača pisarna. Kakovost notranjega zraka lahko zviša produktivnost zaposlenih do 10%. Foto: Arhiv VELUX
 
Umeščanje okenskih odprtin je res zelo pomembno. Najboljše je navzkrižno prezračevanje, pri čemer prostor potrebuje dve okni, tudi da se doseže kratkotrajno in učinkovito prezračevanje brez prevelikih toplotnih izgub.

Zelo učinkovito je prezračevanje z učinkom dimnika, pri čemer imajo prednost prostori pod streho, poševno ali ravno, saj gre za odpiranje oken na različni višini, zaradi katere se vzpostavi učinek dimnika in s tem hitra izmenjava zraka.

Ko bomo okna najprej pravilno pozicionirali, prideta na vrsto velikost in odpiranje (avtomatsko ali ročno). Z ustrezno nadzorovanim odpiranjem oken in pravočasnim senčenjem z zunanjimi senčili, se lahko izognemo toplotnim izgubam v ogrevalni sezoni ali možnosti pregrevanja poleti. S tem se usmerjamo vse bolj h kakovosti notranjega okolja.



Svet kapitala: VELUX je vključen v številne projekte, sodeluje ali celo sam izvaja pomembne raziskave, ki pomagajo k boljšemu javnemu zdravju … Na kaj je treba biti še posebej pozoren, ko govorimo o nujnosti izboljšanja zraka v zaprtih prostorih prav v trenutnih okoliščinah pandemije?

Neža Močnik: Če govorimo o tem, kaj lahko naredimo zdaj (včeraj), bi v ospredje dala šole in vrtce. Zakaj? Ker so otroci ranljivi zaradi še nerazvitega imunskega sistema, ker je v razredih številka ljudi mnogo višja in ker so otroci vezni člen med generacijami, kar pomeni, da informacije, ki jih učitelji redno delijo z učenci, prehajajo lahkotneje.

Posledica slabega zraka v notranjih prostorih se ne kaže samo kot slabša koncentracija, vpliva lahko tudi na učni uspeh, saj gre za vzajemno povezavo. Študije dokazujejo tudi do 15 % večjo učno sposobnost. In ne samo to.

Ne nazadnje je v dobrih bivalnih razmerah manj odsotnosti otrok in zaposlenih. Pri tem bi se naslonila na raziskavo SINPHONIE, ki je pokazala, da pri večji površini oken v učilnicah otroci dosegajo do 15 % boljši učni uspeh. Raziskava je pokazala tudi prednosti učilnic, obrnjenih na južno stran, z ustreznim senčenjem!

Osvetlitev z dnevno svetlobo in naravno prezračevanje prostorov sta dva izjemno pomembna parametra kakovosti notranjega okolja.  FOTO: GettyImages
Osvetlitev z dnevno svetlobo in naravno prezračevanje prostorov sta dva izjemno pomembna parametra kakovosti notranjega okolja.  FOTO: GettyImages

Raziskava HEAD Project (Holistic Evidence and Design) ravno tako izpostavlja jasne dokaze, da dobro načrtovane učilnice v osnovnih šolah (poudarek na kakovostni dnevni osvetlitvi, svežem zraku, toplotnemu in akustičnem ugodju) povečujejo učne sposobnosti otrok pri branju, matematiki, pisanju.

Ob tem bi še povedala, da so zaradi neugodnih razmer evropski otroci skupaj zamudili do dva milijona šolskih dni na leto.

Če pa sem nekoliko ilustrativna, pa naj povem, da mi je v spominu ostalo predavanje arhitekta Jakoba Stromanna Andersena iz biroja Henning Larsen architects na Daylight Symposiumu, v katerem je govoril ravno o pristopih arhitekturnega načrtovanja k tem vidikom kakovosti prostora in ki ga je zaključil z mislijo o dnevni svetlovi, da »bomo v prihodnosti starši želeli vedeti, kje v učilnici sedi naš otrok.« Mislim, da je s tem vse povedal.

Menim, da je v učilnicah in na splošno v vseh prostorih, kjer se večji del dneva zadržujejo najšibkejše skupine naše družbe, skoraj nujno namestiti senzorje, ki merijo količino CO2, in imeti pravo strategijo rednega prezračevanja z odpiranjem oken ali dobrimi prezračevalnimi napravami.

Opisano lahko naredimo takoj oziroma bi morali že včeraj, v naslednjih korakih pa s pomočjo strokovnjakov podati smiselne rešitve za zagotavljanje svežega zraka, ki so posledica natančnega pregleda objekta, lokacije in možnosti implementacije različnih načinov prezračevanja (naravno, mehansko, hibridno).

Kar pa se tiče energetskih sanacij oz. prenov, bi bilo treba prepovedati njeno izvajanje, če se z zrakotesnejšo vgradnjo novih oken sočasno ne reši vprašanje prezračevanja. 



Svet kapitala: Pomen zdrave notranje klime je še bolj prišel do izraza med epidemijo, a že pred njo so raziskave pokazale, da preživimo 90 odstotkov časa v zaprtih prostorih. V obdobju karantene in omejenega gibanja se ta odstotek zagotovo ni zmanjšal, ampak povečal, ko je dom postal delovno in šolsko okolje. VELUX​ se je zato odločil, da bo še več pozornosti namenil ozaveščanju ljudi o pomembnosti čistega (svežega) zraka v zaprtih prostorih. To so si pred leti zastavili kot svoje poslanstvo. Kaj je pokazala vaša raziskava – barometer zdravih domov, ki jo izvajate vsako leto?

Neža Močnik: Tudi v letu 2020 je VELUX izdal Healthy Homes Barometer. Gre za izvleček raziskav s področja vpliva stavb na zdravje in počutje ljudi v Evropi. Začenši z letom 2015 izdano letno poročilo izpostavlja določeno tematiko, ki obravnava pomen gradnje/prenove stavbnega fonda za zdravje Evropejcev in podnebne spremembe.

HHB 2020 povzema številke in dejstva iz prejšnjih izdaj HHB o pomenu zdravih stavb z namenom opozoriti na ta dejstva skozi okvir evropskega zelenega dogovora. Evropska komisija si je v sklopu dogovora za zeleno okrevanje zadala ambiciozen program prenove stavbnega fonda (Renovation Wave) v gradbenem sektorju.

Razlog za to je tudi potencial novih delovnih mest, ki jih lahko ustvarja prenova stavb, in s tem dvig ekonomije, prizadete zaradi pandemije covida-19, in obenem doseganje podnebnih zavez zniževanja CO2.

Potencial novih delovnih mest v kategoriji »Building« zajema kar 35-% delež.

Če nadaljujem s pomenljivimi podatki, lahko rečem, da sodobna družba preživi skoraj 90 % časa v notranjosti stavb. Notranje okolje naših domov je vitalnega pomena bolj kot kdaj prej, na kar je opozorilo tudi zaprtje v času pandemije.

Alarmanten podatek je tudi ta, da eden od treh otrok v EU živi v nezdravem domu. V otroški sobi je zelo koristno imeti Airbird. FOTO: VELUX
Alarmanten podatek je tudi ta, da eden od treh otrok v EU živi v nezdravem domu. V otroški sobi je zelo koristno imeti Airbird. FOTO: VELUX

Dom je postal prostor ne le za kuhanje, osebno higieno, družinsko prostočasno življenje, ampak tudi za delo, igro in učenje, celo rekreacijo. Pri tem naj omenim, da kar dve tretjini časa, ki ga preživimo notri, preživimo doma.

Ni ravno spodbudno, da je vsako leto prenovljen manj kot odstotek stavb; če bi želeli doseči ambiciozne cilje evropskega zelenega dogovora o ogljični nevtralnosti do leta 2050, bi se moral ta delež podvojiti.

Delež domov v Evropi s previsoko vlago bi se prepolovil do leta 2050, če bi se vsako leto prenovila 2 % domov. S tem bi se zmanjšalo število obolelih za boleznijo dihal za 25 %.

Alarmanten je tudi podatek, da eden od treh otrok v EU živi v nezdravem domu. HHB 2019 odkriva, da eden od treh otrok v Evropi v starosti do 15 let živi v nezdravem domu, ki lahko povzroča bolezni dihal, alergije in bolezni kože, ki ga lahko spremljajo v kasnejšem starostnem obdobju.

Če nadaljujem, lahko rečem, da bi 75 % Evropejcev prenovilo dom zaradi izboljšanja ugodja bivanja, a trije ključni dejavniki za prenovo doma se nanašajo na:
  1. znižanje stroškov za plačevanje računov za porabo energije
  2. izboljšanje zdravja in ugodja bivanja
  3. višjo vrednost nepremičnine
Letos sicer manj, a v normalnih razmerah učenci in dijaki preživijo kar 70 % časa v šoli znotraj učilnic. Tam se pogosto soočajo s pomanjkanjem dnevne svetlobe, številnimi notranjimi onesnaževalci zraka, preveliko vlago in slabim prezračevanjem. Vse našteto lahko ogroža zdravje otrok in povzroča znatno manjšo učno sposobnost otrok.

Svet kapitala: Svetovna zdravstvena organizacija celo navaja, da onesnaženje zraka v zaprtih prostorih letno povzroči 4,3 milijona smrtnih primerov. Slovenski nacionalni inštitut za javno zdravje je ugotovil, da lahko izpostavljenost slabemu zraku v zaprtih prostorih povzroči tretjino smrtnih primerov po možganski kapi, četrtino pri ishemični bolezni srca ali dobro petino smrtnih primerov zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni. Ampak ker se pogovarjava za Svet kapitala, ki se kot medij osredotoča na ekonomijo, podjetništvo, gospodarstvo, nas zanima, kako lahko razložimo vsem lastnikom podjetij, da je smiselno več pozornosti nameniti kakovosti delovnega mesta z vidika osvetlitve, zraka, toplotnega ugodja, skratka kakovosti notranjega okolja, kot ste že prej omenili? Kakšni so argumenti, ki bi bili nekakšen »call to action«?

Neža Močnik: Drži, da je drugi prostor, kjer preživimo največ časa, službeni. Pri tem bi omenila, da kar 90 % stroškov podjetja zajemajo obratovalni stroški, med katerimi so tudi plače zaposlenih, bolniške … In seveda kakovost notranjega zraka lahko zviša produktivnost zaposlenih do 10 % in omogoči nižjo stopnjo odsotnosti od dela, absentizma.

Kakovost zraka lahko preverite z učinkovitim senzorjem Airbird. FOTO: VELUX
Kakovost zraka lahko preverite z učinkovitim senzorjem Airbird. FOTO: VELUX

Pri tem pa je dobro spomniti tudi na temperaturo, ki mora biti v pisarnah optimalna. Toplotno ugodje prav tako vpliva na produktivnost. Osemdeset odstotkov zaposlenih Evropejcev v pisarnah se pritožuje zaradi previsoke ali prenizke delovne temperature med četrtino svojega delovnega časa. Temperatura nad 23 ali pod 20 °C lahko zniža produktivnost za 10 %. In še: moj nasvet je, da naj delodajalci nikar ne zanemarijo kakovostne osvetlitve delovnih prostorov z dnevno svetlobo. Izpostavljenost dnevni svetlobi med dnevom vpliva na dober spanec, ko se zaposleni regenerirajo in tako optimalno pripravijo na nov delovni dan.

Svet kapitala: Če bi strnili odlike zdravega notranjega prostora, bi te bile ...?
 
Neža Močnik: Vedno je treba upoštevati štiri parametre kakovosti notranjega okolja: ustrezna osvetlitev z dnevno svetlobo, kakovost zraka, toplotno ugodje, akustično ugodje. Vsakega od njih je možno načrtovati in preverjati. Faza načrta je pomembna za naročnika in arhitekta, saj lahko na podlagi zastavljenih ciljev zasleduje dosežene cilje skozi načrtovanje. Nekateri parametri so nekoliko že podprti z regulativo, nekateri ne. A obstajajo standardi, priporočila in ne nazadnje sheme trajnostne gradnje. V ta namen so dobrodošle smernice Active House. Gre za nekakšno trajnostno shemo, podobno kot DGNB, LEED it, le bolj enostavne in z večjim poudarkom na kakovosti notranjega prostora, lahko rečem s poudarkom na potrebah uporabnika.
 

Več iz rubrike