Nadzorniki SDH o določitvi cenovnega razpona za delnico NLB

Na sejah nadzornikov Slovenskega državnega holdinga (SDH) sta po zakonu lahko poleg članov navzoča tudi minister za finance in predsednik komisije DZ za nadzor javnih financ, torej ministrica Mateja Vraničar Erman in poslanec SDS Andrej Šircelj. Po nekaterih informacijah so bili vsaj na petkovi seji navzoči tudi predstavniki svetovalcev v prodajnih postopkih, ki so utemeljevali predlog za cenovni razpon za delnico NLB.
Nadzorni svet SDH ima štiri člane, poleg predsednika Damjana Beliča so v njem še Duško Kos, Igor Kržan, imenovan na podlagi sklepa sodišča, in Barbara Smolnikar, vendar pa se slednja v temah, povezanih z NLB, zaradi konflikta interesov izloča iz glasovanja. Nadzorniki odločajo z navadno večino, ob enakem številu glasov je odločilen glas predsednika, v njegovi odsotnosti pa njegovega namestnika.
Če znotraj SDH, ki vodi postopek prodaje NLB, ne bo enotnih pogledov, se ne izključuje možnosti, da bo na koncu na potezi vlada kot skupščina SDH. Če bo do tega prišlo, naj bi vlada odločala prav tako danes.
Do odločanja vlade je že prišlo v primeru na koncu neuspešne prodaje Telekoma Slovenije sredi leta 2015, ko sta uprava in nadzorni svet SDH ponudbo takratnega interesenta ocenila kot primerno in ekonomsko utemeljeno, a nadzorniki soglasja k prodaji niso dali, temveč so odločitev o tem prepustili vladi kot skupščini holdinga. Da bi se temu v prihodnje izognili, je sicer država prevetrila ureditev korporativnega upravljanja v družbah v državni lasti ter nadzorni svet SDH.
Država se je v primeru NLB zavezala, da bo banko delno prodala v zameno za odobritev državne pomoči s strani Evropske komisije. Sredi maja je z objavo namere za IPO začela postopke za prodajo najmanj 50 in največ 75 odstotkov minus eno delnico. Prospekt za IPO s cenovnim razponom naj bi bil objavljen v teh dneh, nato bo sledilo vpisovanje interesa za nakup delnico.
Več iz rubrike
Jedrske elektrarne so že preveč zahtevne za izvedbo
Evropska komisija je napisala usmeritveni jedrski program, a z le malo ublaženimi pravili, v stroki pričakujejo več olajšav.
Slovenija brez premika na lestvici konkurenčnosti
Težave so prenizka produktivnost, previsoka obdavčitev dela ter nepripravljenost na spremembe.