Kitajska: Naša partnerica, tekmica ali huda grožnja?

Svet kapitala
Shutterstock
Voditelji članic EU se te dni v Bruslju osredotočajo na odnose s Kitajsko v luči vrha, ki bo 9. aprila v Bruslju. Sprva morajo definirati, kakšen je naš odnos.
Medtem ko želi EU na eni strani spodbujati skupne interese na globalnem odru, zlasti v času izolacionistične politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki spodkopava multilateralizem, želi po drugi strani bolj vzajemen gospodarski odnos s Kitajsko, ki jo opisuje ne le kot gospodarskega, temveč tudi kot "sistemskega tekmeca".


Zakaj je Kitajska lahko zelo nevarna za EU?


V Bruslju jih skrbi, da poskuša Kitajska razdeliti unijo z dvostranskimi dogovori s članicami in s pobudo 16+1, ki vključuje enajst vzhodnih oziroma srednjeevropskih članic, tudi Slovenijo, in pet balkanskih držav. Zadnje dni pa največ pomislekov zbuja namera Italije, da se priključi veliki kitajski pobudi nove svilne poti - En pas, ena pot.

EU je med drugim lani sprožila postopek pred Svetovno trgovinsko organizacijo proti Kitajski zaradi spodkopavanja pravice intelektualne lastnine. Ko evropska podjetja pridejo na Kitajsko, so namreč kitajski strani prisiljena zagotoviti lastništvo ali pravico do uporabe tehnologije. V Bruslju med drugim tudi opozarjajo, da evropska podjetja nimajo dostopa do kitajskega trga javnega naročanja.

V EU obstaja tudi zaskrbljenost zaradi navedb, da bi lahko kitajski tehnološki velikan Huawei, ki je sicer tarča očitkov ZDA, da uživa preveč gospodarskih privilegijev zaradi tesnega odnosa s kitajsko vlado, uporabil telekomunikacijsko infrastrukturo 5G za posredovanje informacij kitajski obveščevalni službi.