Kaj se dogaja z Agrokorjem, očetom Mercatorja?

Nekaj dni nazaj je bonitetna hiša Moody's znižala bonitetno oceno koncernu Agrokor, ti pa so se sedaj odločili, da ne bodo najeli posojil, s katerimi bi se lahko rešili težav. Po drugi strani se jim v bližnji prihodnosti obeta odličen posel.
Fotografija: Jure Eržen
Odpri galerijo
Jure Eržen

Na parketu svetovnega gospodarsrva se že dve leti veliko govori o težavah hrvaškega Agrokorja. Razlog za njihovo odločitev, da ne bodo najeli posojil, s katerimi bi lahko poravnali obstoječe obveznosti in se rešili mnogih težav, naj bi bile slabe in zahtevne ponudbe bank, med katerimi sta tudi Goldman Sachs in JP Morgan. Nerazumljiv dogodek je povzročil velike razprodaje obveznic podjetja, katerih vrednost je v enem tednu padla za 15 odstotkov. Iz Agrokorja sporočajo, da so obveznosti že refinancirali v zadnjem kvartalu preteklega leta, zato ni potrebe po dodatnem refinanciranju. 

Kako bo to vplivalo na Mercator, še ni znano. Naj spomnemo, da je koncern Agrokor največje hrvaško zasebno podjetje in eno izmed večjih podjetij v JV regiji, katerega direktor je Ivica Todorić. Leta 2014 so kupili tudi "slovenskega najboljšega soseda", trgovsko podjetje Mercator. V lasti imajo tudi znamke Ledo, Jamnica, Zvijezda, PIK, Konzum, Tisak itd.

Zakaj je prišlo do tega?

Nižja bonitetna ocena bonitetne hiše Moody's kaže na to, da Agrokor ni tako stabilno podjetje, kot so investitorji mislili do sedaj. Ocena B3, kot jo ima Agrokor sedaj, je na meji med špekulativnimi obveznicami z visokim kreditnim tveganjem in med obveznicami z zelo nizko kakovostjo in zelo visokim kreditnim tveganjem. 

Ko podjetje, ki ima takšno bonitetno oceno prekine s postopkom iskanja večjega kredita, investitorje zagrabi panika. Če financiranja niso mogli dobiti od bank, je mogoče stanje še slabše in je tveganje neplačila dela obveznosti še toliko višja. Posledično se lastniki obveznic poskusijo čim prej znebiti potencialno slabe naložbe, kupcev je pa relativno malo, kar pomeni, da cena močneje upade. Če Agrokorjev komentar, da imajo dovolj likvidnih sredstev in da ni razlogov za paniko, drži, se lahko izkažejo te obveznice kot dobra naložba. V primeru, da pa je odziv Agrokorja samo površinski, z namenom pomirjanja trgov, in je dejansko stanje v podjetju problematično, pa lahko obveznice še dodatno upadejo.

Obstaja upanje?

Svetla točka pri tej situaciji je dejstvo, da je Agrokor v smislu digitalne transformacije pred kratkim začel s spletno trgovino, ki spominja na kitajsko Alibabo, pri tem pa se jim ponuja samo sodelovanje z dotičnim podjetjem. Alibaba bo po vsej verjetnosti kmalu postavila distribucijski center za Evropo v hrvaško pristaniško mesto Zadar. Govorice o morebitnem sodelovanju je že potrdila Anja Linić Sikavica, predstavnica odnosov z javnostmi Agrokorja. »Naš sistem logistike in skladiščenja velikih količin blaga je primeren za tovrstno sodelovanje, tudi mesto Zadar ima zelo dobro urejeno infrastrukturo, zato smo optimistični. Seveda je glavni cilj sodelovanja s Kitajsko izvoz; radi bi izvažali predvsem prehrambene izdelke, kot so tartufi, oljčno olje, vino, ribe, marmelade in podobno.«

Predstavitveni videoposnetek Agrokorja izpred 5 mesecev:

Več iz rubrike