Domov Aktualno 23. Oktober 2018.

Italiji zgodovinski »ne« Bruslja

denar euro evropska unija
© Reuters
Evropska komisija je zavrnila italijanski proračunski načrt za leto 2019, zdaj je na potezi Italija.

Evropska komisija je zavrnila italijanski osnutek proračunskega načrta za prihodnje leto, je danes v Strasbourgu sporočil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. To je sploh prvič v zgodovini EU, da je Bruselj zavrnil proračunski načrt članice. Italija mora ustrezno spremenjen proračunski načrt posredovati v treh tednih.

Komisija se je za ta korak odločila zaradi resne neskladnosti italijanskega proračunskega načrta z evropskimi fiskalnimi priporočili. Na odstopanja »brez primere« v zgodovini EU je Italijo opozorila v četrtek, odziv Rima ni prepričal.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je izpostavil, da ta korak ne sme biti presenečenje za nikogar, saj je italijanski načrt očitno in namerno odstopanje od zavez.

»Na potezi je Italija,« je poudaril Dombrovskis. Evropa in njena skupna valuta temeljita na sodelovanju in na zaupanju; če je zaupanje spodkopano, lahko to škodi celotni Evropi, je opozoril.

Posvaril je tudi, da je kršenje pravil lahko mamljivo in vzbuja iluzijo svobode, ter da je reševanje problema dolga s še večjim zadolževanjem prav tako lahko mamljivo, a da je na koncu breme pretežko, svobode pa ni.


»Šesterček« je še vedno treba upoštevati

Dombrovskis je Italijo tudi posvaril pred sprožitvijo postopka zaradi prekomernega javnega dolga. Uradno gre sicer za sprožitev postopka zaradi prekomernega primanjkljaja, a v italijanskem primeru bi bil ta povezan s prekomernim dolgom.

To je mogoče storiti po proračunskih pravilih, imenovanih šesterček, ki jih je unija uvedla leta 2011 sredi finančne krize. Do takrat je bilo postopek mogoče uvesti le za presežni primanjkljaj, ne pa tudi za presežni dolg.

Pravila iz leta 2011 pa predvidevajo možnost postopka tudi proti državi, ki ne bo ustrezno zmanjševala dolga, čeprav je njen primanjkljaj pod tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določajo pravila.

V skrajnem primeru je predvidena kazen v višini 0,2 odstotka BDP. Obenem se kot kazen dodaja ena desetina razlike med dejanskim in ciljnim dolgom za posamezno leto po dvajsetinski stopnji zmanjševanja dolga, a skupna kazen ne sme preseči 0,5 odstotka BDP.

Po evropskih proračunskih pravilih, opredeljenih v paktu za stabilnost in rast, je zgornja meja za javni dolg določena pri 60 odstotkih BDP. Italijanski javni dolg je z 130 odstotki BDP za grškim drugi najvišji v EU in eden najvišjih na svetu.

Dombrovskis je danes izpostavil tudi veliko odstopanje med priporočenim in načrtovanim strukturnim stanjem, ki je pomembno v preventivni fazi spremljanja javnih financ. Italija od cilja odstopa za 1,5 odstotka BDP.

 

Bruselj do Italije ni nič strožji

Komisija doslej postopka proti Italiji kljub previsokemu dolgu ni sprožila, ker je bila pretežno skladna s strukturnimi cilji. »Zdaj pa ni več tako,« je opozoril Dombrovskis in napovedal, da bo komisija ponovno ocenila položaj.

Moscovici zavrača očitke, da je Bruselj do Italije strožji, kot je bil na primer do Francije ali Nemčije, ker jo vodi populistična, evroskeptična vlada. Komisija se zaradi tega še bolj trudi zagotavljati konstruktiven dialog, ni pa strožja, je zatrdil.

Komisija naj bi 8. novembra predstavila jesensko gospodarsko napoved, 21. novembra pa jesenski sveženj v okviru evropskega semestra, ki naj bi vključeval ocene proračunskih načrtov in nekatere druge odločitve.

Bruseljska pisma zaradi nezadovoljivih proračunskih osnutkov so sicer minuli petek dobile še Slovenija, Francija, Španija, Portugalska in Belgija, a so v komisiji jasno izpostavili razliko med temi državami in Italijo.

Na vprašanja o slovenskem proračunskem osnutku danes ni bilo mogoče dobiti odgovorov. V komisiji pravijo le, da razen mnenja o Italiji niso sprejeli nobene druge odločitve in da je treba počakati na jesenski sveženj, ki naj bi bil predstavljen 21. novembra.


Tudi Slovenija je dobila iz Bruslja »opozorilo«

Slovenijo je komisija v pismu minuli petek pozvala, naj ji čim prej posreduje posodobljen proračunski osnutek za prihodnje leto, ki bo zagotovil skladnost s cilji v evropskih priporočilih.

Slovenija je v ponedeljek odgovorila, da bo nov osnutek poslala, potem ko bo rebalans proračuna posredovala v DZ in fiskalnemu svetu, pri čemer je zapisala, da je rebalans načrtovan v prvem četrtletju prihodnjega leta.

V komisiji so v ponedeljek potrdili, da so odgovor slovenskih oblasti prejeli, in dodali, da si bodo sedaj vzeli čas, da ga ocenijo. Na vprašanja, ali so zadovoljni z odgovorom, pa za zdaj ni bilo mogoče dobiti odgovorov.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.