Industrija prihodnosti: zelena, kreativna, pametna in sodelovalna

V Sloveniji ta čas deluje 18.000 industrijskih podjetij, ki zaposlujejo več kot 200.000 delavcev, posredno pa zagotavljajo še 160.000 delovnih mest v storitvah. K dodani vrednosti v gospodarstvu industrija prispeva 24 odstotkov, povprečje v EU je 16 odstotkov, so pomen panoge za državo predstavili organizatorji nacionalne konference o industriji prihodnosti, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter Spirit Slovenija.

Kot je uvodoma poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, je industrija pomembno prispevala k 4,5-odstotni gospodarski rasti in izrazil prepričanje v uspešen razvoj tudi v prihodnje. Vendar pa se bo morala ustrezno odzvati na spremembe v okolju z nizkoogljičnim krožim gospodarstvom in na spremembe, ki se dogajajo na krilih digitalizacije in robotike. »To niti približno ne bo majhen zalogaj. Podjetja, ki so pripravljena na uvedbo novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, blockchain, lahko dosežejo velike konkurenčne prednosti pred tekmeci,« je prepričan.

Sodelovanje gospodarstva in države, ki mora skrbeti za konkurenčno in predvidljivo poslovno okolje, bo omogočilo realizacijo industrije prihodnosti, ki bo zelena, kreativna, pametna in sodelovalna, s tem pa tudi bolj konkurenčna, je dejal minister Zdravko Počivalšek in spomnil, da so cilji Slovenije do leta 2025 ustvariti 50 milijard evrov izvoza letno, 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega ter povprečno letno bruto plačo na zaposlenega povečati na 25.000 evrov.

image
Vir: GZS


Kot je pojasnil predsednik GZS Boštjan Gorjup, je trenutna povprečna dodana vrednost na zaposlenega 45.000 evrov, pri čemer 35.000 zaposlenih dela v podjetjih, ki so prej omenjeno ciljno vrednost že dosegla. »Grenak priokus daje dejstvo, da 100 največjih podjetij ustvari več kot polovico celotnega slovenskega izvoza. Zato mora biti ena ključnih usmeritev okrepiti izvozno aktivnost predvsem v segmentu malih in srednje velikih podjetij,« je poudaril Gorjup.
 

Nujna prehajanja raziskovalcev v industrijo in obratno


Slovenska komisarka Violeta Bulc je poudarila pomen povezovanja podjetij in raziskovalnih ter izobraževalnih institucij. Evropa ima v lasti 40 odstotkov zelenih patentov, ki pa v praksi vse premalokrat zaživijo. Tega izziva so se udeleženci konference dotaknili tudi v nadaljnji razpravi.

image
Vir: GZS
Zaradi nepovezanosti vse preveč dobrih projektov obleži v predalih, ker na najdejo poti do gospodarstva, večkrat slišano mnenje je bilo, da bi se morali bolj načrtno lotevati raziskav, ki bi reševale probleme, s katerimi se soočajo podjetja. Področje raziskav je treba tudi uskladiti s prioritetami Slovenije, je poudaril Jožef Medved s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani ter poudaril pomen razvojnih centrov, v katerih bi se povezovali tudi projekti in različni partnerji. Izkušnje na tem področju so in prinašajo rezultat, je izpostavil.

Predsednik vlade Marjan Šarec je v nagovoru opozoril, da spremembe v industriji zahtevajo tudi čedalje več energije in pozval k premisleku: »V Sloveniji nočemo imeti vetrnih elektrarn, niti hidroelektrarn … Od kje bomo dobili potrebno (zeleno) energijo za izdelavo inovacij?«

Na konferenci je bilo slišati tudi pozive k prehajanju strokovnjakov iz podjetij v raziskovalne institucije ter obratno, »profesor, ki vse življenje sedi za štirimi stenami svoje raziskovalne institucije, je izgubljen za družbo,« je ocenil eden od udeležencev konference, predstavniki države pa so pojasnili, da se bo na tem področju v prihodnje delalo bolj sistematično.

image
Vir: GZS


Konferenca ni minila brez vprašanja prilagajanja šolskega sistema, ki ne odseva potreb gospodarstva, in izpostavljanja pomena usposobljenih kadrov ter  njihovega nenehnega razvoja. S tem povezani pa so tudi pozivi k destigmatizaciji industrije, ki  v javnosti še vedno velja kot energetsko potratna, umazana in velik onesnaževalec okolja.


V Bruslju bo treba kričati


Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je spomnil na podnebno strategijo EU, ko bo treba emisije v industriji znižati za 90 do 95 odstotkov, da bi dosegli ničelne neto emisije do leta 2050. Industrija se mora neprestano posodabljati, da se lahko sooča s številnimi razvojnimi izzivi in ostaja konkurenčna.

image
Vir: GZS


Slovenska podjetja se po njegovem mnenju zavedajo priložnosti za prihodnji razvoj, ki jih prinaša industrija 4.0 in ter z njo povezani digitalizacija in robotika. Pozval pa jo je, da se vključi v razpravo o novi industrijski politiki v EU. »Slišati hočemo, kaj slovenska industrija potrebuje, da ne bo več zgolj dobavitelj podjetjem v tujini. V Sloveniji moramo postaviti cilje, strategijo, se nato povezati s podobnimi državami, ki so bile do zdaj v podobnem položaju in potem kričati v Bruslju, da bomo slišani pri nastajanju nove industrijske politike,« je pozval Cantarutti.
Več iz rubrike