Hrvaški vrata v OECD zaprla tudi Madžarska

Budimpešta, Ljubljana - Madžarsko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da Budimpešta ne bo podprla članstva Hrvaške v OECD zaradi odnosa do madžarske energetske družbe Mol in njenega predsednika uprave Zsolta Hernadija. Pred tem je v sredo tudi Slovenija sporočila, da ne bo podprla vstopa Hrvaške v OECD.

Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je na blejskem strateškem forumu izrazil zaskrbljenost, da sosednja država z neupoštevanjem prava in zanikanjem arbitražne sodbe spodkopava demokracijo in Evropsko unijo scela.

Tudi kdor ni zelo pozorno poslušal, ni mogel preslišati. »Če Hrvaška ne bo pripravljena izvršiti razsodbe, bo naša vlada poiskala način, da zagotovi njeno izvršitev in zaščiti pravno državo,« je rekel premier. Že pred otvoritvijo je podpredsednik bruseljske komisije Timmermans opomnil, da je bila arbitraža ena prvih zavez Hrvaške v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo. Samo hrvaške zunanje ministrice Marije Pejčinović Burić ni bilo v avditoriju, na Bled je prišla zvečer.

Več o slovenski blokadi Hrvaške na poti v OECD preberite v članku Saše Vidmajer.

Madžarska diplomacija pa je danes pojasnila, da sta glavna razloga za blokiranje Hrvaške položaj Molovih investicij na Hrvaškem in odnos do Hernadija, je poročala madžarska tiskovna agencija MTI. Kot so dodali, ne bodo podprli niti članstva Romunije, in sicer zaradi zapiranja katoliške gimnazije v mestu Targu Mures, ki so jo večinoma obiskovali otroci madžarske manjšine.

Hrvaška je od leta 2013 objavila več tiralic in evropskih pripornih nalogov za Hernadija, ker je hrvaško tožilstvo šefa Mola bremenilo, da je plačal deset milijonov evrov podkupnine nekdanjemu hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju za prepustitev upravljavskih pravic v hrvaški Ini madžarski družbi. Interpol je konec lanskega leta izbrisal Hernadija s seznama iskanih oseb, a Hrvaška še naprej zahteva njegovo izročitev. Hernadi je v začetku septembra vložil tožbo proti Hrvaški na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu zaradi domnevne kršitve njegove pravice do prostega gibanja.

Hrvaška vlada in madžarski Mol sta zaradi spora o upravljavskih pravicah v Ini sprožila tudi dve mednarodni arbitraži, kar bremeni odnose med Zagrebom in Budimpešto. Za Hrvaško je prav tako nesprejemljiva odločitev Mola o zapiranju rafinerije Ine v Sisku, kar ogroža več kot 500 delovnih mest.