Flixbus v sodelovanje z Avrigom

Direktor poslovnega razvoja Flixbusa za osrednjo iz vzhodno Evropo Dean Čebohin je v Ljubljani pojasnil, da podjetje, ki predstavlja največjo platformo za posredovanje prevozov potnikov v cestnem prometu po Evropi, ob prvi obletnici poslovanja na slovenskem trgu širi svojo prisotnost.
"Prvič po enem letu ima Flixbus tudi slovenskega partnerja, družbo Avrigo. Tako skupaj z Avrigom v Ljubljani odpiramo novo vozlišče," je povedal. Od vstopa na slovenski trg so sedem slovenskih destinacij neposredno povezali s 60 destinacijami v osmih evropskih državah. Poleg novih direktnih povezav na Slovaško in v Avstrijo je Flixbus povečal tudi število dnevnih povezav iz Slovenije, zlasti proti Nemčiji, Avstriji in Hrvaški.
Cilj Flixbusa pa po njegovih besedah ni le pripeljati nove potnike v in iz Slovenije, temveč tudi spodbujati trajnostne oblike mobilnosti in tako pomembno vplivati na spreminjanje potovalnih navad prebivalcev Slovenije in njenih obiskovalcev. "Doslej smo prepeljal že več kot 200.000 slovenskih potnikov," je navedel.
S podporo lokalnega partnerja Avriga, ki je hkrati eden pomembnejših avtobusnih prevoznikov v Sloveniji in ki se prvi pridružuje njihovemu omrežju, bodo slovenski trg po njegovem mnenju naredili še bolj dostopen tujcem.
Direktor Avriga Sandi Brataševec je poudaril, da je Flixbus visokotehnološko podjetje z najnaprednejšimi pristopi, zato vstopajo v sodelovanje z njimi, saj ne želijo zaostajati za trendi. To bo pozitivno vplivalo tudi na njihove reference v tujini. Družbi imata skupno željo po optimizaciji prevozov potnikov v cestnem prometu ter zmanjševanju vpliva na okolje kljub spodbujanju rasti števila potnikov.
FlixBus je leta 2013, v svojem prvem letu delovanja, sicer prepeljal 3,3 milijona potnikov. Do konca leta 2016 je skupno število potnikov doseglo 60 milijonov, v družbi pa upajo, da bodo konec letošnjega leta število prepeljanih potnikov dvignili na 100 milijonov.
Več iz rubrike
Jedrske elektrarne so že preveč zahtevne za izvedbo
Evropska komisija je napisala usmeritveni jedrski program, a z le malo ublaženimi pravili, v stroki pričakujejo več olajšav.
Slovenija brez premika na lestvici konkurenčnosti
Težave so prenizka produktivnost, previsoka obdavčitev dela ter nepripravljenost na spremembe.