Delovo poslovno središče: Priložnosti za talente in dobavitelje

Delova poslovna konferenca o priložnosti izvoza izven ustaljenih slovenskih vzorcev.
Fotografija: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Jože Suhadolnik

V popoldanskem delu poslovne konference z naslovom Tveganja in priložnosti za slovensko zunanje gospodarstvo, ki jo je na Poslovni šoli IECD na Bledu organizirala medijska hiša Delo, so udeleženci razpravljali na temo priložnosti izvoza izven ustaljenih slovenskih vzorcev.


PREBERITE ŠE:

Odgovorna urednica poslovnega tednika Svet kapitala Petra Kovič o pomembnosti tovrstnih konferenc:

Dr. Jure Stojan, partner in direktor razvoja in raziskav na ISR, o težkih časih, v katerih smo se znašli:


Osrednji govornik Gavin Serkin, ustanovitelj podjetja Frontier Funds Media & Intelligence, finančni komentator in avtor knjige »Frontier: Exploring the Top Ten Emerging Markets of Tomorrow«, je med drugim predstavil priložnosti, povezane z vstopom podjetij na globalne trge v vzponu in trge z višjo stopnjo tveganja. Kot je poudaril, imajo te države svoje demografske značilnosti, med drugim veliko populacijo in  s tem velik trg, zato so zanimive za investitorje, kot so med drugim Kitajska, Nigerija, Romunija…, kot primer je izpostavil tudi Savdsko Arabijo, ki je nenadoma odprla trg dela za ženske.

Jože Suhadolnik
Jože Suhadolnik

Priložnosti tudi za slovenske talente

Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je o pomembni spremembi lastniške strukture med drugim povedal, da so bili veseli, da so dobro ocenili Hisense kot dolgoročnega partnerja in v njih prepoznali platformo za trženje v Evropi. Sam je pred tedni prvič obiskal kitajski Hisense, kjer je kar 6000 ljudi zaposlenih v njihovem razvojnem centru. Kot pravi Bobinac, Gorenje postaja za Hisense center za Evropo. Hisense je močan predvsem na televizorjih, so tretji največji na svetu in v prihodnosti bo televizor center doma – tisti, preko katerega bomo upravljali druge aparate, iskali recepte, nakupovali itd. – s tem smo stopili v prvo ligo.

"Priložnost je za Gorenje in naše blagovne znamke, kakor tudi za Slovenijo, predvsem v dobaviteljski verigi, ki se še lahko poglobi in s tem lepo priložnost za zaposlovanje. Tudi neke komponente se bodo začele proizvajati v Sloveniji. Obenem je to priložnost tudi za slovenske talente, ki ji bo lahko ta korporacija zaposlovala," je še dodal Bobinac.

Ob tem je še poudaril, da je Gorenje tisto podjetje, ki prodaja in proizvaja izdelke za končnega uporabnika – in v taki panogi moraš imeti lastno blagovno znamko, tudi premijsko blagovno znamko, saj s tem postaneš zanimiv tudi partnerjem, ki so globalisti. "Tako veliki igralci kot smo, saj smo eno največjih proizvodnih podjetjih v Sloveniji, pa smo še vedno palček v primerjavi z ostalimi kot so Samsungi, LG…. Imamo priložnost, da se razvijamo v prvi ligi igralcev," je dodal Bobinac.

Jože Suhadolnik
Jože Suhadolnik

Ni absolutnih najboljših držav

Direktor družbe Riko Janez Škrabec je poudaril, da ni absolutnih najboljših držav za poslovanje. "Prepričan sem, da večina držav posluje v tistih državah, s katerimi ima čim več podobnosti, bodisi administrativne, kulturne, jezikovne, ekonomske…. Kaj je riziko – država, preko katere podjetja iz Slovenije izvažajo v svet," še pravi Škrabec. »Jaz ne sanjam o  Pakistanu in Nigeriji, ker se mi zdi, da bom tam izgubljal čas,« pravi Škrabec in dodaja, da se sam nikoli ni bal internacionalizacije našega gospodarstva. "Poglejte Danfoss, sedaj Gorenje, pa Knauf Insolations...".  

Glede izkušnje z Iranom pa je Škrabec pojasnil, da je bil to zelo obetaven trg do uvedbe ameriških sankcij. Trenutno pa ne vidi nobenih možnosti, da bi delal v Iranu. In pri tem navede, da ko so v Dubaju na njihovi internetni strani videli,  da imajo  predstavništvo v Iranu (tam smo videli priložnosti v inžineringu), so jih že obravnavali kot rizično podjetje. Vse akcije EU pa so po njegovem mnenju le "blažev žegen" in obenem pohvali našo diplomacijo, ki je imela zelo dobre namene, vzpodbujala, vendar "moramo vse to dati na stran in se fokusirati na trge, ki jih poznamo".

Ob tem je Franjo Bobinac izrekel apel vsem politikom v regiji, da naj ta včasih tudi politični ego zmanjša in naj politiki resnično razmišljajo o svojih ljudeh, saj regija ne bo dobra, če ne bo političnega miru in stabilnosti. "Regija postaja izrazito morda nestabilna, zato poziv, naj mislijo na ljudi in s tem na posel."

Hitra železnica Dunaj-Benetke

Gospodarstvo se ne more razvijati brez infrastrukture. Ni težava le v denarju, ampak da vlade razmišljalo le od mandata do mandata in premalo nadresorsko. To so državni projekti za dalj časa naprej, je poudaril Franjo Bobinac.

Strategija razvoja hitrih prog, kot jih delata Italija in Avstrija, bi Sloveniji prinesla izjemne priložnosti, tako za gospodarstvo, preselitev izobraženih kadrov kot za turizem, je dejal Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic: »Slovenija bi s hitro progo, ki bi bila del proge Dunaj-Benetke, naredila približno enako potezo kot z avtocestnim križem.«

Kje vlada pade ali obstane?

Aleš Cantarutti, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, je priznal, da se v javni upravi prepočasi dogajajo projekti, kot sta drugi tir med Koprom in Divačo ter tretja razvoja os: »Premalo je medresorskega usklajevanja.«

»Ta vlada pade ali ostane na spoštovanju dogovora, da je za vsako obremenitev sprejeta tudi razbremenitev. Pričakovanja gospodarstva so višja razbremenitev, vendar če bi ohranili vsaj sedanji nivo z rahlimi izboljšavami, smo nekaj naredili,« je poudaril Cantarutti in dodal, da je v vladi kar nekaj ljudi, denimo finančni minister Andrej Bertoncelj in državni sekretar v kabinetu premiera Vojmir Urlep, ki razumejo pomembnost gospodarstva.

Prihajajo slabši časi

Dušan Čižmarik, direktor prodajne podpore mednarodne divizije hčerinskih bank skupine Intesa Sanpaolo, je ocenil, da v vseh državah opažajo lepo rast, a vprašanje je, kdaj bo prišla nova kriza in kako velika bo.

Nova kriza bo zagotovo prišla, je dejal Škrabec: »Vendar to je kot, da bi se bal dežja, za katerega veš, da bo prišel. A vzameš dežnik in se zaščitiš.« Bobinac je ocenil, da se danes vsi drugače obnašajo kot pred letom 2008 in so bolje pripravljeni. Robert Otorepec, izvršni direktor Celjskega sejma, je povedal, da je kriza za njih tudi priložnost. Med letoma 2005 in 2008 je mnogo podjetij stavbnega pohištva bilo polno zasedenih in niso hodili na sejme, po krizi pa so vsi prišli razstavljati na sejme, kjer so iskali nove kupce.

Verjamem, da smo bolje pripravljeni in da nas takšna situacija, kot je bila 2008, ne sme presenetiti, je poudaril Cantarutti. Dodal je, da uvajajo nove finančne linije, ki so malo protikrizno naravnane, kot je linija za turistično infrastrukturo.


Iskrena hvala podpornikom konference: vsebinskemu partnerju Inštitutu za strateške rešitve, gostiteljici IEDC – Poslovni šoli Bled, velikim pokroviteljem Celjskemu sejmu, Slovenskim železnicam, Intesi Sanpaolo Bank, pokroviteljem Gorenju, Impolu, Riku, SID - Prvi kreditni zavarovalnici, Zavarovalnici Sava in partnerju SIQ ter hotelu Astoria Bled.

Več iz rubrike