Bruselj Sloveniji: več fiskalnega napora in nujna zdravstvena reforma

Kot ugotavlja Bruselj, je slovenski javni dolg s 79,7 odstotka BDP leta 2016 visok in predstavlja vir ranljivosti za javne finance. Slovensko prebivalstvo se stara hitreje kot v večini drugih članic. Pričakovano je zviševanje javnih izdatkov za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo.

Bruselj napoveduje, da Sloveniji letos in prihodnje leto ne bo uspelo toliko zmanjšati primanjkljaja, da bi izpolnila srednjeročni cilj (izravnan proračun). Opozarjajo pa na metodološko negotovost glede cikličnega položaja Slovenije: »Je poseben primer zaradi posebno velikega krčenja gospodarstva v letih 2008−2013 in izvajanja bistvenih strukturnih reform in reform finančnega sektorja.«

Med osrednjimi nalogami komisija obravnava doseganje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema. Opozarjajo, da po lanski predstavitvi bele knjige še ni bilo konkretnih zakonodajnih predlogov. Starost za redno upokojitev bi morali prilagoditi podaljševanju življenjske dobe. Spodbujati bi morali poznejše upokojevanje, pa tudi sheme dodatnega zavarovanja, da bi se bolje odzivali na različne poklicne poti in zmanjšali tveganja za revščino v starosti.

Slovenija naj bi sprejela predlagano zdravstveno reformo in sistem dolgotrajne oskrbe. V celoti naj bi izkoristila potencial centraliziranih naročil v zdravstvu. Tako da bi bila bolj pregledna in stroškovno učinkovita. Med izzivi naštevajo upravljanje bolnišnic in plačilne sisteme v njih.

Povečati zaposljivost nizkokvalificiranih in starejših delavcev

Slovenija bi po bruseljskih priporočilih morala povečati zaposljivosti nizkokvalificiranih in starejših delavcev, zlasti z vseživljenjskim učenjem in ukrepi za njihovo aktivacijo. Opozarjajo, da je več kot 40 odstotkov trajno nezaposlenih starejših od 50 let in da je skoraj polovica od njih brez dela že več kot dve leti. Stopnja zaposlenosti nizkokvalificiranih je precej pod predkrizno ravnjo in pod povprečjem EU.

Sloveniji priporočajo boljši sistem financiranja posojilno sposobnih podjetij. Glede slabih posojil ugotavljajo, da je njihova raven še vedno visoka, se pa znižuje. Izboljšali naj bi pogoje za financiranje, s trajno rešitvijo vprašanja slabih posojil in dostopom do alternativnih virov. Zmanjšala naj bi administrativna bremena za podjetje, povezana s pravili prostorskega planiranja in pridobivanja gradbenih dovoljenj.

Korupcija vpliva na poslovne odločitve

V pravosodju opažajo napredek tako glede učinkovitosti kot kakovosti, v gospodarskih primerih pa so postopki še vedno počasni. Tudi zaznava korupcije naj bi ostala visoka in po oceni Bruslja se zdi, da ta vpliva na poslovne odločitve.

Opozarjajo tudi, da je kljub privatizaciji vloga države gospodarstvu še vedno velika. Država je, denimo, največji zaposlovalec. Državno lastništvo ima poleg šibkega upravljanja tudi znatne fiskalne in gospodarske učinke. Po bruseljskih podatkih so bili stroški tega v leti 2007−2014 13 milijard evrov ali tretjino letnega BDP, predvsem po zaslugi stroškov stabilizacije finančnega sektorja in izgubljenih dobičkov (v primerjavi s primerljivimi podjetji v zasebni lasti).

Po novem sicer opažajo boljše poslovanje podjetij v državni lasti; kljub temu pa spet priporočajo njihovo boljše upravljanje.