Domov Aktualno 18. Oktober 2017.

Bo Sloveniji uspelo postati eno glavnih vozlišč nove kripto ekonomije?

LSBC
© Arhiv LSBC
Slovenija bi bila lahko hub za tehnologijo podatkovnega veriženja in v novi kriptoekonomiji prevzela vodilno vlogo. Civilne pobude, med njimi luxemburški Infrachain, so korak k čimprejšnji regulaciji, ki si jo želijo tudi podjetja.

»Čeprav imamo v Sloveniji dobro razvito blockchainovsko skupnost in številne primere dobrih praks, nas že dohitevajo sosednje države, na primer Avstrija. Švica, ki ni članica Evropske unije, pa je glede transparentnosti pravnega okolja že krepko pred nami, tekmi se pridružujejo tudi neevropski igralci, kot so Singapur, Hongkong in pred kratkim celo Združeni arabski emirati,« je za Delo poudarila izvršna direktorica Luksemburško-slovenskega poslovnega kluba (LSBC) Nataša Zajec.

Blockchain za večjo evropsko konkurenčnost

LSBC bo, kot so najavili na dogodku pretekli teden, v Sloveniji prevzel koordinacijo dejavnosti Infrachaina, platforme, prek katere naj bi povezali vse deležnike, vladne in nevladne, da bi skupaj našli odgovore na prihodnje izzive tehnologije veriženja blokov, ki bi države Evropske unije, kot je poudarila tudi evropska komisija, lahko naredili bolj konkurenčne.

»LSBC povezuje inovativne ideje v visoko razvita omrežja deležnikov z izrazitim poudarkom na globalnem povezovanju. S tem namenom smo predstavili platformo Infrachain, saj Slovenija lahko igra ključno vlogo pri razvoju blockchaina, vendar le v inteligentni mednarodni koaliciji,« je poudaril Iztok Petek, predsednik LSBC. Člani Infrachaina so že Scorechain (upravljanje premoženja), Snapswap (omogoča plačila s tehnologijo blockchain), KYC-Chain (upravljanje podatkov) in mnogi drugi.

​Preprečiti moramo odhode v tujino

Zaradi pravnih nejasnosti in tradicionalne nepredvidljivosti naših državnih organov je večina slovenskih podjetnikov, ki delujejo v povezavi s tehnologijo verižnega zapisa, družbe odprla ali preselila v druge države. Da bi preprečili takšno prakso, potrebujejo podjetja, ki so že tukaj, čim prej jasne regulativne okvire, da bi lahko tehnologijo razvijali tudi pri nas. Ker zagonska podjetja ne vedo niti tega, kakšna bo njihova davčna obravnava pri ustvarjanju realnih prihodkov iz novih poslovnih modelov, se raje kot za Slovenijo odločajo za tujino, poudarja pravni strokovnjak Ivo Grlica. Tudi najuspešnejša slovenska projekta Iconomi, registriran v Svetem Vincenciju, in Bitstamp, registriran v Luksemburgu, to potrjujeta.

»Nadaljevanje takšne prakse nikakor ni smiselno ne z vidika mladih podjetnikov, ki bi si želeli živeti in delati v Sloveniji, če bi jim ta ponudila predvidljivo davčno in pravno okolje, ne z vidika proračuna, ki bo imel v prihodnosti iz finančnih tokov teh podjetij manjši pritok davčnih prihodkov, ne z vidika javnega interesa, torej ohranjanje znanja in sposobnih mladih v Sloveniji ter ustvarjanja novih delovnih mest,« razlaga Grlica.

Zdaj je najbolj pereče vprašanje davčne obravnave množičnega financiranja s pomočjo izdaje kriptografskih žetonov (ICO). Ker to ni prodaja storitev na trgu, temveč zgolj pridobivanje sredstev, s katerimi bo zagonsko podjetje svoje storitve šele razvilo, v strokovni javnosti prevladuje stališče, da takšna izdaja žetonov ne more biti predmet obdavčenja​ z DDV​.

»​Seveda pa je lahko predmet obdavčenja prodaja storitev, ki jih zagonsko podjetje v nadaljevanju razvije in ponuja na trgu,« opozarja Grlica. Ob prihajajoči novi regulativi o varstvu podatkov (GDPR), ki bo začela veljati 25. maja 2018 in predvideva veliko strožje pogoje za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov ter tudi pravico do pozabe, pa se postavlja vprašanje, kako v kontekstu blockchainovske tehnologije, kjer podatki o vseh transakcijah za vedno ostanejo zapisani na verigi podatkovnih blokov, zagotoviti ustrezno varovanje osebnih podatkov in iz direktive izhajajočih pravic.

Novi poslovni modeli

Slovenija prednjači v zanimanju za investiranje v kriptoekonomijo, poleg tega ima nekaj resnih projektov, ki bodo lahko še naprej orali ledino v uveljavitvi nove tehnologije podatkovnega verižnega zapisa, ki onemogoča kopiranje zapisa in s tem pomeni resno možnost za disrupcijo v sektorjih, kjer je zaupanje ključna komponenta. Največ priložnosti se odpira v finančnih industrijah, logistiki, proizvodnji in energetiki.

V zadnji ima Slovenija že delujoč start-up Suncontract, ki obljublja distribucijo in trgovanje z obnovljivo energijo na tehnologiji verižnega zapisa brez trgovinskih posrednikov. Veliko možnosti po besedah Grlice prinaša tudi razvoj na področju pravnih tehnologij (Legal Tech).

Tehnologija veriženja zapisa omogoča ustvarjanje tako imenovanih pametnih pogodb, zapisanih v obliki avtomatsko izvršljivega programa. »To za stranke ustvarja velike prednosti, saj že ob sklenitvi pogodbe z gotovostjo vedo, da se bo transakcija ob izpolnitvi vnaprej predvidenih pogojev izvršila sama. Z nadaljnjim razvojem in združitvijo pametnih pogodb z rešitvami na področju umetne inteligence pa so možnosti tako rekoč neslutene in lahko temeljito pretresejo celoten trg pravnih storitev, kot ga poznamo danes,« je dejal.

A v procesu pogodbenega dela bo po mnenju pravnega strokovnjaka Nejca Novaka država morala kljub vsemu prevzeti upravljanje. »V nekaj letih se bo razprava tudi pri nas premaknila s pogovorov o 'za' in 'proti' tehnologiji na nastajajoče poslovne modele,« je še napovedal.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.