Študija: Pripadniki plemen bolj zdravi od povprečnega Evropejca

Kljub temu da se lahko države razvitega sveta pohvalijo z dobrim zdravstvenim sistemom, udobnim življenjem in preskrbljenostjo z dobrinami, prebivalstvo zaradi tega ni nujno v boljšem zdravstvenem stanju. Nekatere raziskave kažejo, da bi lahko veljalo celo nasprotno.

Znanstveniki so se lotili preučevanja bolivijskega plemena Tsimane. Odkrili so, da so njihovi možgani in srce v precej boljšem zdravstvenem stanju kot pri Evropejcih, navaja All That’s Interesting.

Gre za pleme s 16.000 pripadniki. Prva tovrstna študija je bila izvedena že leta 2017. Pokazala je, da imajo pripadniki plemena Tsimane globalno gledano najbolj zdravo srce. Letos je bila opravljena še ena raziskava. Ta je pokazala, da enako velja tudi za njihove možgane.

V najnovejšo študijo so vključili 746 tamkajšnjih prebivalcev, ki so stari od 40 do 94 let. Opravili so CT njihovih možganov in si posnetke podrobneje pogledali. Nato so izvide primerjali z izvidi Nemcev, Američanov in Nizozemcev.

Normalno je, da se volumen možganov s staranjem nekoliko zmanjšuje. Govorimo o atrofiji možganov. Če pa je upadanje velikosti izrazitejše, je to lahko povezano s kognitivnimi okvarami, funkcionalnim upadom in demenco.

Možganska atrofija pri plemenu Tsimane kar 70 odstotkov manjša

Ko so primerjali razliko v velikosti možganov med prebivalci Zahodnega sveta in pripadniki bolivijskega plemena, so ugotovili, da je upadanje volumna teh pri pripadnikih plemena Tsimane kar 70 odstotkov manjše kot pri Evropejcih, še navaja All That’s Interesting.

»Izsledki raziskave so pokazali na potencialno škodljive učinke sodobnega načina življenja na naše zdravje,« je rezultate komentiral Andrei Irimia, docent za gerontologijo, nevroznanost in biomedicinski inženiring na USC Leonard Davis School of Gerontology.

Pripadniki bolivijskega plemena sicer živijo od kmetovanja, lova in ribolova. Imajo aktiven življenjski slog, zato so v nenehnem gibanju. Njihova prehrana je bogata z vlakninami in vključuje predvsem zelenjavo, ribe in pusto meso. Po drugi strani prebivalci Zahodnega sveta večji del dneva presedijo, njihova prehrana pa vsebuje veliko maščob.

»Sedeči način življenja in prehrana, ki je bogata s sladkorjem in maščobami, bi s starostjo res lahko vplivali na izgubo možganskega tkiva. To pa nas dela bolj ranljive za bolezni, kot je Alzheimerjeva,« je dejal avtor študije Hillard Kaplan, profesor zdravstvene ekonomije in antropologije na univerzi Chapman. Kaplan je povedal še, da se od plemena Tsimane morda lahko naučimo, kako poskrbeti za zdravje možganov.

Rebecca Edelmayer, višja direktorica znanstvenega sodelovanja pri Alzheimerjevem združenju, je dodala, da bi bile potrebne dodatne raziskave, da bi lahko iz njih potegnili bolj relevantne zaključke. Komentirala je, da v raziskavi manjka ocena zmožnosti spomina in razmišljanja ene in druge preučevane skupine. Prav tako niso vključeni vplivi okolja in genov, ki lahko vplivajo na vzorec staranja možganov in pojav demence.