Domov Trendi 21. November 2017.

Vsakdanji razmisleki uspešnih Slovencev: Luka Podlogar

luka podlogar
© Arhiv podjetja
Luka Podlogar je predsednik uprave KD Skladov, ki je nekaj let delal v londonskem Cityju v ameriški investicijski banki Citigroup kot investicijski bančnik.

Kakšni so vaši jutranji rituali?

Običajno začnem dan z enournim sprehodom s psom na ljubljanski Rožnik. Ko se poln energije vrnem domov, nadaljujem jutro z veliko skodelico črne kave in močnim zajtrkom, med katerim na tablici pregledam novice, ki jih je objavil časnik Financial Times, ter gibanja borznih indeksov na azijskih trgih. Tam se namreč vsak dan začne vrteti finančni svet.

Kaj počnete v prostem času?

Ukvarjam se z več športi, moja največja strast pa je jadranje na deski. Dodatno me osrečuje, da je to tudi družinska strast. Sem velik ljubitelj likovne umetnosti, in če se le da, z ženo obiščeva galerijo, kjerkoli sva.

Zadnja stvar, ki jo naredite pred spanjem?

Čisto odvisno, seveda pa ne bi bil pravi finančnik, če ne bi zvečer preveril, kaj se dogaja na zahodu, kje so končali ameriški borzni indeksi.

Brez katere tehnološke inovacije si ne predstavljate življenja?

Človek je izjemno prilagodljivo bitje, ki je v preteklosti lahko živelo brez tehnoloških inovacij današnjega sveta, in če bi bilo treba, bi se lahko odpovedali katerikoli – vse je zgolj vprašanje udobja. Trenutno bi se mi bilo najmanj udobno odpovedati mobilnemu telefonu, saj je zame okno do informacij in s številnimi aplikacijami dela moje življenje veliko bolj produktivno.

bitcoin kriptovaluta | Author: Pixabay Pixabay

Ali vlagate v kriptovalute?

Svoje naložbe imam v vzajemnih skladih. Res pa je, da kriptovalute spremljam z vidika razvoja te tehnologije, in da to lahko to počnem, sem moral nekaj sredstev vložiti vanje. A zgolj toliko, da me izguba ne more niti malo prizadeti. Sam to vidim kot naložbo v znanje – vstopnico, da lahko spremljam, kaj se dogaja. Z dandanašnjega zornega kota so kriptovalute verjetno »naložbeni razred v nastajanju«. A treba se je zavedati, da je to po obsegu še razmeroma majhen naložbeni razred, s primerljivo malo vlagatelji, ki ni reguliran, kar pomeni, da gre za zelo tvegane, potencialno nelikvidne naložbe. Skušnjave so velike, a vedno znova poudarjamo temeljna načela vlaganja. Vsak vlagatelj mora najprej opraviti domačo nalogo in se vprašati, koliko tveganja je sposoben prenesti, nato pa v skladu s tem razpršiti svoje premoženje. Ne smemo se ujeti v zanko zavidanja sosedu, ki je s kriptovalutami v kratkem času iz 1000 evrov pridelal 10.000 evrov ali več. Zaradi tovrstne lahkomiselnosti so številni vlagatelji pred desetletjem nasedli v balkanskih naložbah.

Kako komentirate brexit?

Z vidika britanske ekonomije se mi zdi brexit nespametna odločitev. Trenutno je težko napovedati, kakšen bo London po njem, saj je v zvezi z »ločitvijo« polno nejasnosti. Če se britanska vlada ne bo uklonila določenim zahtevam Evropske unije, bodo finančne institucije iz Londona izgubile t. i. evropski potni list, s katerim lahko ponujajo svoje storitve po vsej Uniji. Ker se temu scenariju želijo izogniti, so številne institucije pripravile načrte, kako del aktivnosti prenesti na celino, poleg tega pa pridobivajo licence za svoje poslovanje zunaj Velike Britanije, nekatere pa celo kupujejo finančne institucije na celini. London je še vedno najboljše evropsko mesto za posel, saj ima največjo koncentracijo strokovnjakov z različnih področij, poleg tega se vanj zliva človeški talent z vsega sveta (tudi zaradi odličnih univerz). London je še vedno eno najboljših mest za ustanovitev podjetja, to lahko storimo v desetih minutah, Velika Britanija pa ima enega najugodnejših davčnih režimov v razvitem svetu. Vse to se ne bo spremenilo čez noč, tudi v primeru t. i. trdega brexita ne.

Več let ste delali v londonskem Cityju kot investicijski bančnik. Je delo tam drugačno kot v Sloveniji?

Da, razlike so precejšnje, in to na številnih področjih.

V Sloveniji se pri delovni etiki nekako borimo med idealom socialističnega delovnika, privlačnostjo balkanske ali pa mediteranske delovne kulture na eni strani ter med novodobno kapitalistično idejo popolne predanosti delu na drugi.

Prvo tako področje je delovna etika, ki je v Sloveniji žal nižja. V Sloveniji večkrat vidim, da so ljudje osredotočeni na to, da delajo, ne pa, da naredijo. Manj je razumevanja, da so pomembni rezultati, in več je »kulture upravičenosti« (culture of entitlement). Mislim, da se v Sloveniji pri delovni etiki nekako borimo med idealom socialističnega delovnika, privlačnostjo balkanske ali pa mediteranske delovne kulture na eni strani ter med novodobno kapitalistično idejo popolne predanosti delu na drugi. Nobena od teh skrajnosti seveda ni dobra, najti je treba ravnotežje. Skandinavcem to zelo dobro uspeva. Drugače pa moram reči, da imamo v Sloveniji zelo veliko pridnih in dobro izobraženih ljudi, kar nam omogoča dolgoročen uspeh. Znanje in dobre šole, dober izobraževalni sistem so ključni za dolgoročni uspeh ekonomije. Slovenci smo izjemni tudi v nadpovprečnih talentih. Poglejte samo naše izjemne športnike, iz kakšnih baz, s kako nizkimi proračuni dosegamo nadpovprečne rezultate tako pri individualnih kot pri skupinskih športih (od jadranja, smučanja, šaha, do košarke, nogometa …).

Kaj se lahko naučimo od Britancev v finančnih poslih?

Marsikaj. Finančna industrija ima v Veliki Britaniji dolgo zgodovino in v tem se z njimi težko primerjamo. Sploh pa za razvoj finančne industrije v Sloveniji ni niti politične volje niti vizije. Zlahka bi se odločili in z nekaj pametnimi davčnimi in zakonodajnimi potezami razvili določeno nišo v finančni industriji, kot je to naredila v zadnjih dveh desetletjih Malta ali pred njo Luksemburg. To bi odprlo nova delovna mesta in povečalo davčne prihodke države.

Kaj menite o napovedih nove gospodarske krize?

»Napovedovanje« kriz je zelo nehvaležno početje. S primerno razpršenim portfeljem in postopnim kupovanjem oziroma odprodajo naložb se vlagatelj izogne temu poskusu. Trenutne razmere v gospodarstvih so zelo spodbudne. Države imajo visoke gospodarske rasti, centralne banke še vedno delujejo stimulativno, zato so obrestne mere še vedno zelo nizke, zaposlenost se hitro povečuje, podjetja več investirajo in potrošniki vse več trošijo. Edina nestabilnost, ki jo lahko opazimo, je politika, tako evropska kot globalna, a ta za zdaj ni prestrašila vlagateljev. Z današnje perspektive je pogled v leto 2018 zelo soliden in krize ni na vidiku, a izkušnje iz prejšnjih ciklov kažejo, da se lahko trend obrne zelo hitro. Zato se vračam k začetku odgovora. Z razpršenostjo portfelja vlagatelj zmanjša tveganje za nastanek nepričakovanih dogodkov, kot je kriza.

Kako bi lahko spodbudili optimizem med mladimi poslovneži v Sloveniji?

Optimizem niti ni tako majhen, da bi ga bilo treba spodbujati. Treba pa je predvsem še naprej vzpostavljati ugodnejše okolje za podjetništvo v celovitem smislu, od zmanjševanja birokracije do ugodnejše davčne zakonodaje.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.