Domov Trendi 04. April 2018.

Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Simona Leskovar, slovenska veleposlanica na Japonskem

simona leskovar
© Michael Holmes
Dve leti pred pričetkom olimpijskih iger v Tokiu smo se pogovarjali z veleposlanico na Japonskem in ugotovili, zakaj lovimo zadnji vlak za uspešno promocijo Slovenije na tako pomembnem športnem dogodku.

So jutra na Japonskem drugačna od slovenskih?

Moja jutra na Japonskem se običajno začnejo zgodaj. Poleti se dan začne okoli četrte ure zjutraj in velikokrat se do šeste ure že vrnem domov z desetkilometrskega teka, po zajtrku in jutranji kavi sem pripravljena na zgodnji odhod v službo. Japonci drugače kot jaz zajtrkujejo na poti v službo, saj ta obrok pri njih ni tako pomemben, prav tako začenjajo delovne obveznosti kasneje kot mi, nekje med deveto in deseto uro. Kultura pitja kave postaja v deželi vzhajajočega sonca vedno močnejša in marsikje ti na srečanju ponudijo kavo namesto čaja.

Kako začnete delovni dan?

V službi najprej na računalniku preverim e-pošto, navodila od doma in druge obveznosti. Ponavadi popijem še eno kavo. Nato pa, odkar imam bonsaj, poskrbim zanj in ga zalijem. Nato se pogovorim s sodelavci, da razdelimo delovne naloge in izzive za tisti dan.

Kateri je bil največji šok, ki ste ga doživeli ob prihodu v Tokio?

Zagotovo vsak, ki pride v skoraj petnajstmilijonsko mesto, pričakuje, da bo v trenutku občutil njegovo veličino v vseh pogledih, pa ni tako. Tokio je zelo urejena in čista prestolnica. Ljudje so organizirani, vlaki so točni, zamuda na Japonskem pa pomeni tako na zasebnem kot na poslovnem področju nekaj kolosalnega. Promet večinoma poteka brez velikih prometnih zamaškov. Tujci so ponavadi presenečeni, ker na ulicah ni košev za smeti, a hkrati so ulice in podzemna železnica izjemno čiste in urejene. Ljudje smeti ne odmetavajo kjerkoli, večinoma jih nosijo seboj in odvržejo šele doma. Na Japonskem so zelo zanimiva tudi stranišča, saj so videti kot roboti. Imajo ogrevana sedala, samodvižni pokrov in splakujejo se sama. Imajo nešteto funkcijskih gumbov, navodila za njihovo uporabo so v japonski pisavi in igranje z njimi, brez znanja japonščine, je lahko zanimiva dogodivščina.

Kam hodite na dopust?

Vedno si želim odkriti kaj novega. Moj oddih mora biti aktiven. Na počitnicah brez težav preživim nekaj dni brez tehnoloških naprav, hvaležna sem za vsako možnost popolnega izklopa. Sicer pa se iz Japonske, ki je zelo daleč, rada vračam tudi v Slovenijo, na obisk k staršem in prijateljem.

Japonska | Author: Pixabay Pixabay

O čem se kramlja v japonskih barih?

V japonski vsakdanjik spada večerno druženje po službi s sodelavci v bližnjem baru, ki se običajno konča zelo pozno. To so druženja sodelavcev s šefi. V barih in družbi se načeloma ne razpreda o politiki in aktualnih dogodkih v državi, sploh če so v družbi tujci. Japonci radi pijejo pivo, sake pa tudi viski, ki je vedno bolj priljubljena pijača (posebno tako imenovani highball – viski s sodo in ledom). Veliko kadijo, številni bari in restavracije to še vedno dopuščajo. V veliko klubov imajo vstop samo moški, v nekaterih pa niso zaželeni tujci.

Tri knjige po vašem izboru.

Markus Zusak: Kradljivka knjig; Christopher McDougall: Rojen za tek; Harper Lee: Ubiti ptico oponašalko.

Zakaj bi morala Slovenija nameniti več pozornosti japonskemu gospodarstvu?

Ker je Japonska tretje svetovno gospodarstvo, ker ima več kot 120-milijonski trg, ker je visokotehnološko razvita država, ker je članica G7 in G20 in ker imamo na Japonskem neštete priložnosti. Dovolj smo si podobni, da lahko skupaj delamo in sobivamo, Slovenci bi resnično morali biti bolj drzni in raziskovalni.

Čez dve leti bodo v Tokiu olimpijske in paraolimpijske igre. Se bo po vašem mnenju Slovenija spet lahko tako promovirala, kot se je v Pjongčangu?

Olimpijske in paraolimpijske igre v Tokiu čez dve leti so zagotovo priložnost za promocijo Slovenije, njenega gospodarstva, turizma, kulture in identitete. Gre za dogodek, ki je veliko več kot samo športna tekmovanja, pomembne so številne obstranske dejavnosti. Na minulih zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu je imela Slovenija svojo, slovensko hišo, ki je bila primer promocije države ter združevanja športa in gospodarstva. Želela bi si, da bi slovenske državne institucije in gospodarstvo prepoznali priložnost, ki se ponuja v Tokiu, in na poletnih olimpijskih igrah leta 2020 prav tako postavili slovensko hišo. Mislim, da gredo razmišljanja v to smer. Zdaj je pravi čas za sprejetje te odločitve, da bodo priprave na dogodek kakovostne in konkretne. To je odlična priložnost za slovenska podjetja, da spoznajo japonski trg, in za tista, ki so na njem že prisotna, da si zagotovijo še večjo prepoznavnost. Ne nazadnje je to tudi priložnost za slovenski turizem in našo gastronomijo.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.