Domov Trendi 29. September 2017.

Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Sebastian Postogna

sebastian postogna
© Roman Šipić
Direktor hotelske operative Hotelov LifeClass Portorož je postal pri rosnih tridesetih letih. Po izobraževanju v Švici je odšel na študijsko izmenjavo v Šanghaj, kjer je nato začel kariero vodenja in upravljanja. Najprej v petzvezdični skupini Intercontinental, nato v še bolj luksuznem hotelu Rizt Carlton ter kasneje v še bolj butičnem resortu Louis Vuitton na Maldivih.

Tam se je osredotočil na kulinariko z Michelinovim trizvezdičnim šefom Yannickom Allénom in jo kasneje nadgradil z izkušnjo pri verigi Doubleyou v Katarju, kjer je delal z ekipo trizvezdičnega Michelinovega mojstra Jeana Georgesa.

Komu odgovarjate?

Upravi Andreja Laznika (Istrabenz Turizem).

Koliko časa ste na položaju?

Četrti mesec.

Koliko časa ste bili v tujini?

Deset let, v Slovenijo sem se vrnil pred kratkim.

Zakaj ste se vrnili?

Ker sem dobil naraščaj. Z ženo si želiva biti blizu babic.

Bi ostali v tujini, če ne bi dobili otroka?

Zagotovo.

Kje?

V Aziji, dobro delo je tam bolj cenjeno in bolj nagrajeno.

sebastian postogna | Author: Roman Šipić Roman Šipić

Kdaj zjutraj vstanete in kaj najprej naredite?

Ob 5.30, umijem se in spijem kavo. Zasvojen sem z njo. Potem grem na pot v Portorož.

Kolikokrat prespite tukaj?

Enkrat ali dvakrat na teden.

Kateri je vaš najljubši hotel v tujini?

Cheval Blanc na Maldivih.

Ste kdaj kampirali?

Kot dijak s prijatelji v Luciji in hrvaški istri, v Rovinju.

Bi zdaj še kdaj kampirali?

Verjetno ne.

Kje najraje preživljate počitnice?

V Istri. Bil sem že res vsepovsod, na vseh celinah, ampak Istra me še vedno najbolj prepriča, ravno zaradi neoporečnosti hrane.

Zakaj v Sloveniji nimamo restavracije z Michelinovo zvezdico?

Več vzrokov je. Prvi je majhen trg, drugi je, da tukaj ni Michelinovega guida, tretji, da je hrana v Sloveniji postala trendovska šele pred kratkim, k čemur so pripomogle televizijske oddaje. Zato se kulinarični servis šele zdaj izboljšuje. Danes že imamo kulinarične mojstre, recimo Ano Roš, ki bi lahko imela tudi tri zvezdice, in mogoče jih bo tudi kmalu imela.

Si jo želite imeti tudi v Portorožu?

Zvezdice pripomorejo k ugledu hotela, niso pa to restavracije, ki bi bile visoko dobičkonosne, zato takšne restavracije ponavadi služijo s prodajo posod in knjig kuharskega mojstra. Mi se bomo bolj osredotočali na to, da bomo hotelske goste iz polnega penziona preusmerjali na prenočitev z zajtrkom in tako poskušali oživiti Portorož, da bo postal destinacija.

Podatki o zasedenosti hotelov so rekordni, ustvarjate vsaj 20 odstotkov več prenočitev kot leto prej. Kako se bo to pokazalo pri višji dodani vrednosti?

Dobro vprašanje. Več prenočitev seveda ne pomeni, da imamo več dobička, ampak da se krajša čas, ko gostje ostanejo z nami, s tem pa imamo tudi več stroškov.

Kako nameravate ustvarjati dodano vrednost?

S krčenjem polnega penziona in trženjem zunajhotelskih dejavnosti, odprli smo že Istrian market, imamo velnes, odprli bomo nove zunajpenzionske restavracije. Za nas je bolje, da naš gost v naši restavraciji večerja le dvakrat v tednu, kot pa da je vse dni na polnem penzionu, saj hodi jest k lokalnim ponudnikom in pripomore k oživljanju mesta. Ponujali bomo tudi izlete z ladjico, obisk solin, vinskih kleti, ogled pridelovanja oljčnega olja. V ta namen smo ustvarili tudi delovno mesto, informatorja, človeka, ki ti odpre vrata v lokalno življenje. To bo lokalni Primorec, ki ti lahko pokaže nekaj, česar ti ne more nihče drug nikjer drugje na svetu. Naš cilj je, da gostom damo občutek, da niso še vsega doživeli in se morajo nujno vrniti.

Plače v turizmu so slabe, veliko je sezonskih in prekarnih delavcev, kako komentirate to?

Delavci so slabo izobraženi, tudi če ponudimo več kot 1200 evrov bruto, ne najdemo primernega kadra, saj ta odhaja v tujino; tej v plačah ne moremo konkurirati.

Kako rešujete ta problem?

Ponuditi poskušamo vsaj višje plače kot konkurenca doma, zaposlenim in sezonskim delavcem pa omogočamo izobraževanja. Trudili se bomo tudi, da postanemo letna destinacija in tako zmanjšamo prekarno delo. V našem interesu je, da imamo vse redno zaposlene.

Globalni turizem si veliko obeta od nastajajočega srednjega razreda v Aziji. Tudi vi?

Problem azijskih gostov je, da zaradi nepoznavanja jezika ne potujejo individualno, ampak v skupini. Na gostu, ki potuje v skupini in se zadrži na vsaki lokaciji le nekaj ur, pa je zelo težko ustvarjati dodano vrednost. Pričakujemo pa, da se bo s časom njihov način potovanja morda spremenil, saj se vedno več izobražujejo v tujini.

Gre razvoj slovenskega turizma v pravi smeri?

Imeli smo svojih pet minut slave z Ano Roš in naslovom zelene destinacije, zdaj pa moramo pokazati, ali lahko navdušimo turiste za ponoven prihod. Država bi lahko glede na to, da turizem ustvari 13 odstotkov celotnega BDP, upoštevala tudi naše želje. Lahko nas je kritizirati, da so naše plače nizke, a da bi nam ponudili kakšne olajšave, da bi lahko zadržali najboljši kader, to pa ne. Na žalost v Sloveniji ne moremo ponuditi 5000 evrov plače, ker za podjetje to pomeni 10.000 evrov.

Verjetno je vzrok tudi v tem, da nimate dovolj dodane vrednosti?

Zagotovo je vzrokov več, napake pri sebi se trudimo odpravljati, a ustvarjati dodano vrednost, ko te z vseh strani omejujejo določeni predpisi in birokracija, ni ravno preprosto.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.