Ste se kdaj vprašali, koliko ljudi poznate?

Že dolgo se poudarja, da posameznikova socialna mreža pomembno vpliva na njegovo življenje, uveljavilo se je celo poimenovanje socialni kapital. Ste se sami že kdaj vprašali, koliko ljudi poznate? Ko sem sam to povprašal znance, sem dobil zelo različne ocene, od 50 do več kot 5000 (večina jih je bila pod 200). Toda takšne ocene so običajno močno napačne; težko si je sploh zamisliti, kako bi to pravilno ocenili. Če sedete in začne pisati imena vseh znancev, jih boste ogromno zgrešili, pa če se naloge lotite še tako sistematično. Ne glede na to, kako dolg seznam bi sestavili, bi se vam skoraj gotovo zgodilo, da bi kmalu srečali človeka, ki ga poznate in ste ga pozabili zapisati (hkrati z njim pa bi se spomnili še cele skupine znancev, na katere ste prav tako pozabili).

Antropologi in sociologi so se tega že večkrat lotili bolj sistematično – od začetnih poskusov, v katerih udeleženci 100 dni s seboj nosijo zvezek in si zapisujejo vse znance, na katere naletijo, do listanja po telefonskem imeniku in razmišljanja, koliko ljudi prepoznajo. Za »znanca« se običajno uporablja merilo, da človeka prepoznate po imenu in ste z njim že govorili oziroma bi tudi vas ta človek lahko prepoznal po imenu – tako odpadejo vse znane osebe, ki jih poznate le iz medijev. A kljub mučnemu zapisovanju srečanj je bila končna ocena še vedno slab približek.

Bolj natančno oceno števila znancev bi lahko dobili s statističnimi metodami. Testnim osebam bi na primer kazali fotografije naključnih ljudi in spremljali, koliko jih prepoznajo. Toda ker je verjetnost, da se dva naključno izbrana človeka poznata, zelo majhna, bi moralo biti število prikazanih fotografij za vsako osebo velikansko – po mnenju nekaterih raziskovalcev vsaj nekaj milijonov, da bi lahko njihove odgovore uporabili za izračun statistično relevantnih ocen.

Shutterstock

Koliko Kevinov poznate?

Opisano metodo so raziskovalci spretno dopolnili: testne osebe so spraševali, koliko ljudi z določeno lastnostjo poznajo, na primer, koliko žensk, ki so v zadnjem letu rodile. Za raziskavo, ki so jo opravljali v ZDA, je denimo odgovor »tri« pomenil, da poznajo nekaj manj kot milijoninko vseh takih žensk, kar ekstrapolirano na celotno populacijo pomeni, da oseba pozna nekaj več kot 250 ljudi. Raziskovalci so tako uporabili vrsto podobnih vprašanj in na koncu iz povprečja ekstrapoliranih podatkov izračunali oceno števila znancev. Pri tem je izbira vprašanj zaradi različne porazdelitve znanstev ključna; če bi spraševali po znancih v zaporu, bi dobili zelo izkrivljene podatke (celo če zanemarimo dejstvo, da bi morda kdo svoje zaporniške znance raje zamolčal). Raziskava v ZDA je namreč pokazala, da so vprašani v povprečju imeli po enega znanca zapornika. A porazdelitev je bila zelo neenakomerna; več kot 70 odstotkov vprašanih ni poznalo niti enega zapornika, skoraj 3 odstotki pa so našteli več kot deset zaporniških znancev.

Avtorji študije Tyler H. McCormick, Matthew J. Salganik in Tian Zheng so za to metodo uporabili imena, na primer koliko ljudi z imenom Kevin poznate. Pri tem so opozorili, da je za raziskavo smiselno spraševati po manj pogostih imenih, kajti pri teh je bolj verjetno, da se bo testiranec zares domislil vseh znancev s tem imenom, pri bolj pogostih imenih pa bo zlahka na kakšnega pozabil.

In do kakšne številke so raziskovalci prišli? Po njihovi oceni ima Američan povprečno 611 znancev. Srednja vrednost oziroma mediana števila znancev pa je bila v tej raziskavi 472 (to pomeni, da je bila ocena števila znancev za polovico testiranih pod in za polovico nad 472, povprečno vrednost 611 pa nad mediano vleče dejstvo, da so nekateri udeleženci močno izstopali z zelo visoko oceno števila znancev).

Shutterstock

Število znancev narašča

Matthew Salganik z univerze Princeton nam je pojasnil, da je bil razpon med ekstremi kar velik, tisti z najmanj znanci so jih res imeli le peščico, tisti z največ pa po več tisoč. Seveda je to število odvisno tudi od tega, kje človek živi. Salganik je podobno raziskavo izvajal v Ruandi in Braziliji in v obeh se je pokazalo, da imajo ljudje v povprečju opazno manj znancev, kot to velja za Američane. Raziskovalec zase pravi, da ima okrog tisoč znancev, saj zaradi svoje službe spoznava več ljudi kot povprečen človek. Tipična skupina z zelo veliko znanci so politiki – ti naj bi jih imeli vsaj po nekaj tisoč.

Salganik je po izkušnjah pri raziskovanju podobnih tematik prepričan, da znana teorija o šestih stopnjah ločenosti, po kateri lahko prek skupnih znancev katerakoli dva človeka na svetu povežemo v največ šestih korakih, drži. Morda ne drži ravno vedno številka šest, a vsekakor je precej nižja, kot bi si ljudje mislili. Ali to pomeni, da vam bo uspelo v manj kot šestih korakih najti povezavo s komerkoli, ki si ga boste zamislili? Ne. Težava ni v tem, da ta povezava ne obstaja, pač pa, da povezav med ljudmi ne poznamo, zato je razen redkih primerov skoraj nemogoče najti najkrajšo možno verigo znancev med dvema poljubnima osebama. Tian Zheng, še ena soavtorica študije, je kolego dopolnila z mislijo, da po njenem teorija sicer drži za večino prebivalstva na Zemlji, ne pa za redke primere zelo izoliranih skupnosti ali posameznikov. Za večji del sveta pa velja, da povprečno število znancev z globalizacijo in novimi možnostmi povezovanja le še narašča.

Dunbarjevo število

Antropolog in razvojni psiholog Robin Dunbar je raziskoval povezavo med velikostjo možganov različnih primatov in številčnostjo njihove socialne skupine. Sklepal je, da imamo tudi ljudje precej nizko zgornjo omejitev oseb, s katerimi lahko ohranjamo pristne socialne stike. Za to omejitev se je uveljavilo ime Dunbarjevo število, bilo pa naj bi med 100 in 250 oseb, najpogosteje se navaja številka 150. Število znancev je seveda lahko občutno večje, vendar po Dunbarjevi teoriji z vsemi ne moremo ohranjati pristnih socialnih stikov.