Domov Trendi 14. Avgust 2017.

Športni turizem je magnet za evre

nogomet šport
© Jure Eržen
Številne države že dolgo prepoznavajo poslovne priložnosti, ki jih ponujajo bolj ali manj množična športna in rekreativna tekmovanja ter priprave vrhunskih športnikov z vsega sveta. Preverili smo, kakšen posel je športni turizem pri nas.

Prav te dni se na Gorenjskem mudi nogometna reprezentanca Združenih arabskih emiratov do 16 let, ki je med drugim odigrala tudi pripravljalno tekmo s slovensko reprezentanco. V mariborskem hotelu Habakuk gostijo ekipo športnih strelcev iz Saudske Arabije. Bogata ekipa iz države, obdarjene z nafto, je na pripravah v Sloveniji ravno v času, ko strelski center Gaj na Pragerskem gosti evropsko prvenstvo in svetovni pokal, ki se ga udeležuje več kot tisoč ljudi. Poletje na priprave na prijetno ohlajena Pohorje in Roglo zvabi številne nogometne, košarkarske, rokometne in odbojkarske reprezentance in klube, hokejiste, judoiste, atlete, smučarje tekače, deskarje na snegu.

Ta posel obvladamo, a dela je še precej

V novi državni strategiji turizma je šport prepoznan kot eden ključnih produktov, zlasti na Gorenjskem je športni turizem številka ena, priložnost za to dejavnost pa je tudi v drugih delih Slovenije. »Poglejte, samo pozimi imamo v štirih mesecih osem svetovnih pokalov. Sloveniji ne manjka izjemnih prizorišč, organizacijskega znanja za pripravo tekmovanj in priprav imamo res veliko. Če k temu prištejemo še športnike svetovnega kova, ki so vrhunski ambasadorji naše države, lahko rečemo, da se kar znamo iti športni turizem,« pove Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka za področje turizma na ministrstvu za gospodarstvo.

Sloveniji ne manjka izjemnih prizorišč, organizacijskega znanja za pripravo tekmovanj in priprav imamo res veliko. Če k temu prištejemo še športnike svetovnega kova, ki so vrhunski ambasadorji naše države, lahko rečemo, da se kar znamo iti športni turizem.

Štravs Podlogarjeva zasluge za sedanje stanje športnega turizma v Sloveniji pripisuje predvsem športnim klubom in zvezam, organizatorjem športnih tekmovanj, ki v Slovenijo vsako leto pritegnejo na tisoče tekmovalcev in gledalcev. Čeprav je vedno znova pozitivno presenečena nad stanjem športne infrastrukture, zlasti nogometne v Prekmurju, je po mnenju sogovornice za državo ključni izziv postaviti ustrezno infrastrukturo, ki bo k nam pritegnila še več športnikov na tekmovanja in priprave. Eden glavnih ciljev, ki ga bo treba na državni ravni zasledovati v prihodnje, bo gradnja kolesarske infrastrukture, mreže kolesarskih poti, po zgledu bogatejših držav z razvitejšo kolesarsko infrastrukturo. Ob gradnji športne infrastrukture v Sloveniji pogosto trčimo ob vprašanje smiselnosti takšnih naložb, a Štravs Podlogarjeva ta pomislek zavrne z dejstvom, da tovrstne naložbe pogosto sofinancira evropski denar, ob pametnem upravljanju pa so lahko koristne za turizem v neposredni bližini teh objektov. »Primera biatlonskega centra na Pokljuki in veslaškega centra na Bledu kažeta, kako lahko takšne naložbe koristijo turizmu. Bled je tako gostil že celo vrsto vrhunskih veslaških tekmovanj, svetovni pokal v biatlonu pa Bledu vsakič prinese štiri tisoč prenočitev. Letos ne bo biatlona. Kako mislite, da bo Bled nadomestil teh štiri tisoč prenočitev?« sprašuje Štravs Podlogarjeva.

šport borut pahor | Author: Leon Vidic Leon Vidic

Dobro razmerje med ceno in kakovostjo

Hoteli v slovenskih krajih, kjer pogosto gostijo športne priprave, so različnih ravni in to organizatorjem priprav ustreza, saj tudi v tujini klubi pogosto gledajo na vsak evro. Kljub temu pogrešajo morda še kak vrhunski hotel s petimi zvezdicami. Hotelu vsekakor koristi, če se s prilagajanjem specifičnim zahtevam športnikov profilira kot športni hotel, saj tako lažje prepričajo športnike, da se vračajo k njim. »Razmerje med ceno in kakovostjo pri nas je dobro, ne velja pa Slovenija za poceni destinacijo, kot so Slovaška, Madžarska, Turčija pozimi. Športna infrastruktura je pri nas zelo dobra, zunajpenzionskega dogajanja, predvsem zunaj sezone, pa ni prav veliko. So pa zelena narava, čista voda in prijazni ljudje dejavniki, ki so všeč tudi športnikom,« pravi organizator športnih priprav Matjaž Voglar iz podjetja Adriatraining.

V poletni sezoni, ko je tudi sicer skoraj vsaka hotelska soba zapolnjena, je tudi organizatorjem priprav težko ugoditi vsem željam njihovih strank, športnikov. Zunaj sezone, ko je dovolj razpoložljivih postelj in sob, pa je športni turizem prava priložnost za dodaten zaslužek hotelirjev in gostincev. »Pravzaprav gre to potem tako, da množičnost služi kot magnet in vleče nase še več ekip in ustvari se neki 'grozd', kot je avstrijska Štajerska za nogometne priprave poleti. Ekipe hodijo tja trenirat, in ker jih je hkrati veliko v istem času na istem kraju, je lahko najti tudi kakovostne prijateljske tekme in te so za te ekipe takrat bistvene. Tako dobiš super turistični produkt,« pravi sogovornik.

Mark Cavendish je lani pred dirko Po Sloveniji na svojem instagram profilu delil fotografijo Predjamskega gradu, ki jo je všečkalo več kot deset tisoč ljudi.

Medtem ko za elitne destinacije za poletne priprave še vedno veljajo turistični kraji v Švici, Avstriji in Nemčiji, k nam prihajajo dobre ekipe iz držav, ki so ekonomsko morda manj razvite. Slovenija je nekakšna alternativa dražjim destinacijam, veliko je športnih ekip iz vzhodne in južne Evrope, ekipe iz razvitejših držav pa se nas večinoma še vedno izogibajo. Ključno vlogo pri privabljanju športnih gostov igra tradicija, ko ekipa ugotovi, da se nekje dobro počutijo, se rada vrača.

Medtem ko se arabski športniki za izbiro lokacije odločajo v zadnjem hipu, jo severnjaki rezervirajo več kot pol leta vnaprej, in če že odpovedo, je to najmanj tri mesece pred prihodom. S katerimi državami tekmuje Slovenija pri privabljanju tovrstnih gostov? Glavne tekmice so po Voglarjevih izkušnjah sosednja Avstrija, Nemčija, Turčija, tudi nekatere vzhodne države so v vzponu, pozimi pa za nogometaše tekmujemo s hrvaško Istro.

Kaj se dogaja s centrom Brdo

Nogometna zveza Slovenije (NZS) je lani na Brdu pri Kranju odprla enega najsodobnejših nogometnih centrov v tem delu Evrope. Reprezentanci Slovenije, klubom in vsem drugim, ki plačajo najemnino, so na voljo tri igrišča z naravno travo, ogrevalne površine, garderobe za igralce in sodnike, zdravniške sobe, masažna soba, velneški center s fitnesom, savnami, džakuziji. Ekološki in energetsko učinkoviti objekt z namakalnim sistemom, ki vodo črpa iz Kokre, je stal 8,5 milijona evrov, 90 odstotkov naložbe sta krili evropska in svetovna nogometna zveza. Odprtja nogometnega centra se je med drugimi uglednimi gosti udeležil tudi predsednik svetovne nogometne zveze (Fifa) Gianni Infantino in vsi so upravičeno pričakovali, da se bodo na Brdu kar vrstile priprave najbolj znanih svetovnih nogometnih klubov, a o tem vsaj doslej še nismo prav dosti slišali. Kaj se torej dogaja? Predsednik NZS Radenko Mijatović pojasni, da strategijo trženja centra šele pripravljajo, ključna težava pa je, da v neposredni bližini ni hotela, ki bi ponujal storitve na najvišji ravni, kakršnih so vrhunski nogometaši vajeni. »Pri trženju centra imamo več omejitev. Omejeni smo zgolj na nogomet, čas priprav je omejen na poletje, pozimi se klubi in reprezentance iz Evrope raje odpravijo v Turčijo ali na Kanarske otoke. Ključno pa je, da obstoječi hotel ne ponuja dovolj visoke ravni kakovosti, a pričakujemo, da bo tudi to rešeno z obnovo, ki se pripravlja,« pravi Mijatović. Pri tem spomni, da imamo v Sloveniji vrsto lokacij, ki jih klubi že zdaj radi uporabijo za priprave: Pohorje, Rogla, nogometni center Aluminija v Kidričevem in Terme Čatež so pravi magnet za poletne priprave klubov.

Po njegovi oceni so ključne prednosti Slovenije v primerjavi z Avstrijo, ki poleti zelo veliko zasluži s pripravami športnikov, v tem, da so pri nas storitve cenejše, naravne danosti so povsem primerljive, kakovostnih klubov, s katerimi lahko gostujoče ekipe odigrajo prijateljske tekme, pa nam tudi ne manjka. »V naših mestih imajo nogometaši tudi kaj videti v prostem času med pripravami. Ko se pogovarjam s kolegi iz Evrope, so vsi presenečeni, kakšne možnosti imamo pri nas. To moramo res čim bolje in na sistemski ravni izkoristiti,« dodaja Mijatović.

mark cavendish | Author: Uroš Hočevar Uroš Hočevar

Strelci pogrešajo pet zvezdic

Strelski turizem je dejavnost, na katero že leta stavijo v strelskem centru Gaj pri Pragerskem. Na tamkajšnjem evropskem prvenstvu in svetovnem pokalu je zbranih več kot tisoč dobro situiranih gostov z vsega sveta, ki jih v tem koncu Slovenije preprosto nimajo kam namestiti. »Če bi Ptuj in Maribor imela vsak po en petzvezdični hotel, bi ju zgolj z našimi gosti brez težav zapolnili,« meni Igor Rakuša, ki vodi strelski center Gaj.

Po saudski ekipi, ki je zdaj tam na pripravah, zgolj v tem mesecu na Pragerskem pričakujejo še ekipi iz Kuvajta in Indije, v vsaki je od 20 do 50 ljudi in na pripravah v Sloveniji ostanejo po dva tedna. Vsako leto strelci, ki pridejo na priprave ali na tekmovanja na Pragersko, po Rakuševi oceni ustvarijo od 9000 do 22.000 prenočitev v štajerskih hotelih.

Unior Turizem na Rogli in v Termah Zreče že desetletja živi od športnih turistov in je pravi naslov za nasvet, kako osrečiti športnike na pripravah. Letos so priprave med drugim pri njih uspešno že zaključili nogometaši Slaven Belupe in Astre, članski moški in ženski košarkarski in rokometni reprezentanci, rokometaši Veszprema, Zagreba in Constante. Trenutno gostijo rokometaše slovitega pariškega PSG bratov Nikole in Luka Karabatića, k njim prihajajo še košarkaši Cibone, Cedevite Teklekoma Bonn, Enisey Krasnoyarske, MBC in Nymburka.

Bled je bil lani v Londonu razglašen za najboljši športno-turistični kraj na svetu, Slovenija pa je bila uvrščena med štiri finaliste za nagrado Global Sport Tourism Impact.

»Prednosti naše ponudbe pred konkurenco so v kombinaciji športnega srednjegorskega centra in termalnega zdravilišča. Večletna vlaganja v razvoj športne infrastrukture, prilagojene vrhunskim športnikom, večajo konkurenčnost na področju trženja priprav vrhunskih športnikov. Večnamenska športna dvorana, v sklopu hotelskega kompleksa na Rogli, ponuja možnost igrišča za rokomet, futsal, košarko in odbojko. Nogometni igrišči z naravno travo sta le 50 metrov od hotela, eno je obdano s tartansko atletsko stezo. Dodatno smo uredili še igrišče z umetno travo. Velika športna dvorana v Zrečah prav tako omogoča postavitev igrišč za rokomet, košarko in odbojko. Priprave nogometnih ekip v Zrečah nam omogoča od hotela le streljaj oddaljen nogometni stadion z naravno travo, dodatna igrišča so na voljo tudi v bližnjih občinah. Na Rogli smo zgradili kolesarski poligon, namenjen kolesarskemu spustu. Uredili smo prostor za čiščenje koles, prostor za hrambo opreme,« pojasnjujejo v Uniturju. Tudi hrano so prilagodili športnikom in jo pripravljajo v skladu s potrebami posamezne ekipe. Najprimernejši način strežbe se jim zdi bifejska postrežba, imajo pa tudi bogate izkušnje s pripravo hrane za športnike iz arabskih držav, saj jim jo po potrebi pripravijo po standardih halal. Na njihovo željo organizirajo tudi prijateljske tekme, poskrbijo za prevoze, pranje dresov in podobno. »Izjemno ugodne podnebne razmere za delo in počitek, optimalna infrastruktura in izkušeno osebje so med ključnimi atributi, ki vrhunskim športnikom omogočajo razmere za vrhunski trenažni proces,« dodajajo.


Zahtevni gostje, osredotočeni na priprave

Športniki, ki so prišli na priprave v Slovenijo, pričakujejo izjemno kakovostno storitev, ki jim je na voljo ves čas, personalizirano in prilagodljivo ponudbo, prikrojeno natanko za njihove potrebe, gostoljubje in obenem intimo, mir ter vse potrebno udobje za nemoteno delo. To so zahtevni gostje, ki vso svojo energijo in čas vlagajo v športne priprave, zato morajo biti tako podporne kot tudi spremljajoče storitve na zares visoki ravni ter nikakor ne smejo motiti osnovnega motiva obiska. Kljub temu pa je dodana vrednost športne ponudbe dodatna ponudba: programi dobrega počutja, ogled mesta, kulinarika, možnost nakupovanja, zabava …, pojasnjujejo v STO.


Slovenija naj razvije lastno identiteto – Pobudo za dejavno trženje Slovenije kot destinacije za pripravo vrhunskih športnikov in kot privlačno prizorišče množičnih športno-rekreativnih prireditev je pred leti dal predsednik države Borut Pahor. Danes pravi, da se turizem spreminja, prilagaja življenjskim navadam ljudi, slogu, interesom. V zadnjem času je tako vse več povpraševanja po zdravem in aktivnem načinu preživljanja prostega časa v naravi in ob takšnih izhodiščih se v tujini že oblikujejo vidne strategije, Slovenija pa na tem področju ne zaostaja. Kot državo, ki postavlja športni turizem na posebno in pomembno mesto, in jo je predsednik republike kot takšno tudi spoznal, navaja Norveško, opozarja pa, da mora Slovenija v tej panogi razviti svojo lastno identiteto in ne zgolj posnemati uspešnih zgledov.     

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.