Sergej Brin, soustanovitelj Googla: »Jaz ne nameravam umreti.«

V življenju človeka sta zares gotovi le dve stvari. Rojstvo in smrt. Bo to držalo za vedno ali bo človeku že v tem stoletju uspelo ugnati večno skrivnost življenja in smrti? Raziskovalci v Googlu, od koder prihaja največ investitorjev v raziskave, povezane s staranjem in ohranjanjem življenja, so prepričani, da bi se smrti lahko izognili že v prihodnjih dvajsetih letih.
Želja po življenju v večnosti ni pogruntavščina modernega z vsem nasičenega sveta, prisotna je v celotni človeški zgodovini, ideje o njej najdemo že v starem Egiptu in antični Grčiji. Filozofsko se je z njo med drugim ukvarjal Platon, najbolj znano je njegovo delo Fajdon, katerega glavno sporočilo je ravno nesmrtnost duše. Od tam se je ideja razširila v krščansko tradicijo in v večini sveta, tudi zahodnega, ljudje danes še verjamejo v življenje po smrti, čeprav za to ni prav nobenega znanstvenega dokaza. Znanost bolj kot nesmrtnost duše zanima nesmrtnost telesa.

Sergej Brin: »Res je, pišejo, da bom nekoč umrl, ampak jaz ne nameravam umreti.«

Morda se nam zdi ideja o nesmrtnih ljudeh na prvi pogled odbijajoča, a kot opozarjajo bioetiki, se vprašanje etičnosti večnega življenja začne pri izpraševanju etike ohranjanja življenja. Ena temeljnih pravic modernega sveta je nedotakljivost življenja, od koder izhaja dolžnost družbe, da stori vse, kar je v njeni moči, da človeka ohrani pri življenju čim dlje. S tem, ko z medicinsko pomočjo preprečimo, da nekdo umre, njegovo smrt zgolj prestavimo v prihodnost. Po tej logiki z napredkom v sodobni medicini prej ali slej pridemo do tega, da podaljšujemo življenje do točke nesmrtnosti. Če se s takšnimi prizadevanji ne strinjamo, moramo torej prevzeti prepričanje, da ohranjanje človeka pri življenju lahko poteka le do določene stopnje, kar pa je v nasprotju z uveljavljenimi normami sodobnega sveta. Pričakovana življenjska doba se je zahvaljujoč razvoju medicine in farmacije v zadnjem stoletju povečala za polovico, vsako desetletje pa se poveča še za dve leti in pol. Etična dilema, povezana z vprašanjem nesmrtnosti, je torej zelo preprosta: ali bomo zamejil zgornjo mejo podaljševanja življenja ali pa bomo kmalu živeli med ljudmi, ki si bodo zaradi svojega bogastva lahko privoščili zemeljsko večnost. Milijarderji si za to že nekaj časa močno prizadevajo.

Shutterstock

Sergej Brin: Ne nameravam umreti

Ko je priznani izraelski zgodovinar Juval Noe Harari v svoji knjižni uspešnici Homo Deus(2015) razpravljal o prizadevanju Googlovega podjetja Calico, da bi ukanil smrt, je med drugim zapisal, da Calico verjetno ne bo rešil uganke pravočasno, da bi ustanovitelja Larrya Paga in Sergeja Brina naredil nesmrtna, mu je Brin na neki prireditvi na ta zapisa odvrnil: »Res je, pišejo, da bom nekoč umrl, ampak jaz ne nameravam umreti.«
Morda se lahko potolažimo z mislijo Fjodorja M. Dostojevskega, ki je bil prepričan, da »če bi v ljudeh zatrli vero v nesmrtnost, bi se ne le ljubezen, ampak vse sile, od katerih je odvisno nadaljevanje življenja na zemlji, naenkrat izsušile in kar naenkrat bi postalo dovoljeno vse, celo kanibalizem«.
Karkoli si o ideji nesmrtnosti mislimo, dejstva, da podjetja, podprta z milijardami dolarjev, ne bi iskala »zdravila« za smrt, verjetno ne moremo spremeniti.

Kdo vlaga v nesmrtnost

Večina teh podjetij prihaja iz Silicijeve doline in so podprta z ameriškim kapitalom, nekaj uspešnih znanstvenih institucij je tudi v Rusiji. Google je leta 2013 ustanovil hčerinsko družbo Calico, ki je okrajšava za California Life Company, bila pa je to pobuda Googlovega soustanovitelja in milijarderja Sergeja Brina.

Peter Thiel: »Ne bomo iznašli tablete za nesmrtnost. Toda ni razloga, da ne bi našli zdravila za alzheimerjevo bolezen, demenco, raka in druge bolezni, ki nas ubijajo.«

Ima več kot 150 zaposlenih znanstvenikov, predsednica znanstvenega odbora pa je Cynthia Kenyon, ki velja za eno vodilnih znanstvenic na področju staranja. Kenyonova je med drugim priznana zaradi opredelitve genov, ki so odgovorni za staranje. Do sedaj sta se gena FOXO3 in APOE v največ neodvisnih študijah potrdila kot tista gena, ki naj bi nosila zapis o pričakovani življenjski dobi. Kaj Calico točno počne, ostaja skrivnost, v več kot sto izjavah za medije ni mogoče razbrati ničesar konkretnega razen napovedi sodelovanja s številnimi farmacevtskimi družbami in biotehnološkimi podjetji. Po pisanju ameriških novinarjev Calico ​do zdaj ni prijavil nobene klinične študije ali patenta. Vsaj ne pod svojim imenom. Začetni kapital Calicota je bil 1,5 milijarde dolarjev.
Očitno je Googlova kultura močno prežeta z idejo o večnem zemeljskem življenju, saj je tudi Bill Maris, nekdanji izvršni direktor in soustanovitelj Google Venture, vložil 245 milijonov dolarjev v podjetja, ki se ukvarjajo z upočasnjevanjem staranja in podaljševanjem življenja. »Čeprav je star že več kot štirideset let, je videti, kakor da bi jih imel dvajset,« je ob novici o investiciji zapisal Bloomberg. Maris je po pisanju medija prepričan, da bo kmalu mogoče živeti 500 let.
S tem se strinja tudi Ray Kurzweil, direktor Googlovega oddelka za inženirstvo, ki je zaslužen za optično prepoznavanje obrazov in govora in je leta 1999 objavil knjigo The age of spirtual machines. V njej je teoretiziral o tem, da bo ljudi nesmrtne naredila tehnologija, saj bo neznansko povečala njihove fizične in intelektualne sposobnosti. Napovedal pa je tudi, da bo človeštvo doseglo stopnjo singularnosti (ko bo razvoj tako hiter, da ga človeška inteligenca ne bo zmogla dohitevati) leta 2045.

Shutterstock

Za raziskave o staranju in podaljševanju življenja je 17 milijonov dolarjev namenil tudi Oracle oziroma njegov soustanovitelj Larry Ellison. »Nikakor ne morem razumeti, kako je lahko nekdo tukaj, naslednji trenutek pa ga ni več,« je dejal o svojem interesu za nesmrtnost.
Pomemben investitor v regenerativno medicino je tudi soustanovitelj Paypala, Peter Thiel. »Ne bomo iznašli tablete za nesmrtnost. Mislim pa, da ni razloga, da ne bi našli zdravila za alzheimerjevo bolezen, demenco, raka in druge bolezni, ki nas ubijajo. Ljudje pravijo, da je smrt naravna, jaz pa pravim, da je tako naravna kot je naravna človeška potreba, da se proti njej bori,« je dejal v eni od oddaj. Skupaj z Amazonovim ustanoviteljem Jeffom Bezosom sta med drugim investirala v zagonsko podjetje Unity Biotechnology, katerega cilj je uničiti tretjino bolezni sodobnega sveta. Z Brianom Singermanom, ki je bil eden prvih Googlovih uslužbencev, pa sta s pol milijona dolarjov podprla Halcyon Molecular, biotehnološko zagonsko podjetje.
Thiel po lastnih besedah vsak dan jemlje rasni hormon in po smrti načrtuje svojo krioprezervacijo, torej globoko zamrznitev.

Več sto ljudi že globoko zamrznjenih

Krioprezevacija je tehnologija, s katero se ohranjajo celice s pomočjo zamrznitve pod lediščem. Gre za zelo staro znanost, s preučevanjem življenja v izjemno nizkih temperaturah so s ukvarjali že v 17. stoletju. Danes je zelo pogost postopek ohranjanja sperme pri nizkih temperaturah, kar zagovornike krionike, ki je veda o ohranjanju ljudi in sesalcev pri nizkih temperaturah, spodbuja v prepričanju, da bo v prihodnosti možnost na ta način ohraniti tudi živega človeka oziroma ga zamrznjenega nekoč obuditi nazaj v življenje.
Prvi inštitut za krioniko, ki se ukvarja z zamrznitvijo ljudi, je bil ustanovljen že leta 1972. Zamrznitev telesa danes stane od 30.000 dolarjev pa vse do milijon dolarjev. Inštituti, najmanj pet jih je v ZDA, eden v Rusiji in eden na Portugalskem, se srečujejo s kritikami, da strankam obljubljajo nekaj, česar ne bodo mogli nikoli izpolniti. Zamrznjenih je že več sto ljudi, na čakalni vrsti pa jih je že več tisoč.
Čeprav še ni nobenega dokaza, ki bi namigoval, da bi bilo v prihodnosti mogoče s krioniko ohraniti življenje človeka, je leta 2014 v javnosti odmevala novica, da so v Sibiriji z odmrznitvijo k življenju povrnili virus, star 30.000 let.

Zaščita genskega materiala in prenos zavesti na splet

To bi bilo edino znanstveno odkritje, ki spodbuja investicije v nesmrtnost. Ko je Liz Blackburn skupaj s Carol Greider in Jackom Szostakom leta 2009 dobila Nobelovo nagrado, je bil odkrit ključ do zaščite genskega materiala. Odkrili so način zaščite kromosoma s telomerami, s tem pa odprli vrata novim terapijam za zdravljenje raka in staranja. Razvoj v 3D-printanju organov ter njihovo kloniranje obljubljata možnost podaljšanja življenja z zamenjavo vseh vitalnih organov. Bo človek lahko preživel šestkratno zamenjavo vseh organov, da bo dočakal 500 let? Tega odgovora znanost niti približno še nima.
Ravno zaradi tega, ker je prepričan, da znanost nesmrtnosti ne bo razrešila pravočasno, si 38-letni ruski milijarder Dmitri Itskov s skupino znanstvenikov v svoji fundaciji 2045 Iniciativa prizadeva razviti kibernetično nesmrtnost.
Natančno želi raziskati človeške možgane in njihovo zavest prenesti na računalnik, da bi lahko v prihodnosti sebe oziroma svojo v računalnik preneseno zavest vgradil v robota oziroma hologram.
Itskov je fundacijo ustanovil leta 2011, o njem pa je BBC posnel dokumentarec The Immortalist. V njem med drugim pravi, da bo v prihodnjih 30 letih poskrbel, da bo človek lahko živel večno. »Če ne bi bil prepričan, da mi lahko stoodstotno uspe, se tega ne bi lotil.« Na spletni strani fundacije je navedeno, da bodo ustvarjanje avatarjev začeli že leta 2020. Šlo bo za robote, ki jih bo mogoče opravljati z mislimi.
Zgolj trg regenerativne medicine je bil leta 2016 težek 1,8 milijarde dolarjev, do leta 2021 pa naj bi se povečal na 38 milijard. Glavni spodbujavalec rasti trga so po pisanju Markets and Market zasebni in javni investicijski skladi s področja kroničnih in genetskih bolezni ter preprečevanja staranja.