Raziskava: zakaj ljudje ne sprejemajo optimalnih odločitev
Mina Mahmoudi, predavateljica na oddelku za ekonomijo na Politehničnem inštitutu Rensselaer, je predstavila novo teorijo ekonomskega odločanja, ki pojasnjuje, zakaj ljudje na splošno sprejemamo odločitve, ki so preprosto ustrezne in ne optimalne.
Strokovnjkinja v raziskavi, ki je bila nedavno objavljena v reviji Review of Behavioral Economics, teoretizira vidik relativnega razmišljanja, ki pojasnjuje, da lahko ljudje pri sprejemanju odločitev uporabljajo razmerja, čeprav bi morali uporabljati le absolutne razlike. Možno je tudi obratno.
Ljudje napačno uporabljajo obe vrsti razmišljanja
Dr. Mahmoudi je za razlago te vedenjske anomalije razvila teorijo razmerij in razlik, ki daje težo tako primerjavam razmerij kot razlik. Ta teorija poskuša natančneje zajeti način, na katerega lahko racionalni odločevalec operativno razloči, ali je ena alternativa boljša od druge.
»Za učinkovito reševanje nekaterih gospodarskih problemov je treba razmišljati v smislu razlik, pri drugih pa je treba razmišljati v smislu razmerij,« pravi strokovnjakinja in dodaja,da ker sta potrebni obe vrsti razmišljanja, je normalno, da mislimo, da ljudje razvijajo in uporabljajo obe vrsti razmišljanja. Vendar pa je tudi razumno pričakovati, da ljudje napačno uporabljajo obe vrsti mišljenja, zlasti če imajo manj izkušenj s kontekstom.
Pretekle študije so pokazale, da ko imajo ljudje možnost prihraniti na primer pet dolarjev za izdelek vreden 25 dolarjev ali izdelek vreden 500 dolarjev, se na splošno bolj potrudijo, da prihranijo denar za cenejši izdelek kot za dražji izdelek.
Prepričani so namreč, da dobijo boljšo ponudbo, saj je razmerje med stroški in prihranki večje. V resnici je prihranek pet dolarjev pri obeh izdelkih enak, zato bi bila popolna ali optimalna izbira, če bi upoštevali absolutni prihranek in se enako potrudili, da bi prihranili vsakič pet dolarjev. Ljudje bi morali pri reševanju tega problema uporabljati razlike, vendar se zdi, da mnogi sprejemajo nerazumne odločitve, ker uporabljajo razmišljanje o razmerjih.
Model uporaben zarazlične ekonomske eksperimente
Kot še pravi strokovnjakinja je razumevanje, kako kognitivne in motivacijske značilnosti ljudi ter postopki delovanja organizacij vplivajo na delovanje ekonomskih sistemov, ključnega pomena. »Številna ekonomska vedenja, kot je posnemanje, in številne ekonomske institucije, kot so inventarji, obstajajo, ker ljudje ne morejo maksimirati ali ker trgi niso v ravnovesju. Naš model je primer vedenja, ki se pojavlja, ker ljudje ne morejo maksimirati.«
Ta model je mogoče uporabiti za različne vedenjske ekonomske eksperimente, med drugim v industriji iger na srečo in na finančnih trgih, povzema Science Daily.
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.
