Domov Trendi 13. September 2017.

Od krem za čakre do posojil v »švicarjih«

denar franki
© Reuters
Zgodovina »vročih Naložbenih priložnosti«, ki so se izkazale za prevaro piramidne ali kakšne druge oblike, je v naših krajih bogata. zakaj se ljudje, ki tako lahkoverno ravnajo z denarjem, ne bi nasmolili še pri najemanju posojil v švicarskih frankih.

Ljubljančani so na enem od reklamnih zaslonov v središču mesta dolgo lahko občudovali oglas za kreme za čakre. Na čakre se ne spoznam, zato so mi tudi načini zdravljenja sedmih energijskih centrov tuji. Dvomim, da sem v tej nevednosti osamljen, zato sem na spletni strani preveril ponudbo krem za čakre.

Ko je pričakovani ulov velik, so še tako jasna svarila pred tveganji pogosto zaman.

Komplet sedmih krem za vseh sedem čaker je naprodaj za 136 evrov. Na prvem mestu med oglaševanimi kremami je krema, imenovana Darilo obilja. Ta krema odpravlja energijske blokade, ki se kažejo tudi kot težave z denarjem, pravijo prodajalci. Rešitev? Krema za 27 evrov. K sreči se mi moje denarne težave še ne zdijo tako hude, da bi jih poskušal odpraviti s kremo.

Kreme prodaja ljubljanska družba 12media, ki daje kruh desetim ljudem in je lani ustvarila poldrugi milijon evrov prihodkov. Prokurist družbe Boštjan Cokan pravi, da je prodaja krem v testni fazi in z njo ustvarijo zanemarljiv delež svojih prihodkov.

denar franki | Author: Reuters Reuters

Dolga zgodovina hoje po tankem ledu

Naj poudarimo, nihče ne trdi, da je s kremami za čakre karkoli narobe, da pri ljudeh, ki v njihovo delovanje verjamejo, ne delujejo ali da jih prodajalci prodajajo s slabimi nameni. Ljudje te izdelke kupujejo, ker menijo, da jim lahko pomagajo, čeprav izdelka morda ne razumejo. Kreme smo navedli zgolj kot izhodišče za razmišljanje o tem, kako lahkoverno Slovenci ravnamo s svojim denarjem.

V preteklosti smo se opekli s kar veliko naložbami, ki jih nismo razumeli. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja nam je denar požirala ena najrazvpitejših piramidnih shem Catch the Cash. Opekli se niso le »navadni« in nepoučeni vlagatelji. Podobnih shem kar ne zmanjka. Številne temeljijo na navideznem trgovanju na valutnih trgih, ponudniki obljubljajo bajne donose, jih k sodelovanju vabijo z zlaganimi poročili o preteklih donosih ter obljubljajo visoke nagrade – provizije. Če ljudje kupijo izdelek, ki ga ne razumejo, zakaj jim ne bi prodali posojila v švicarskih frankih, ki ga prav tako ne razumejo?

Pogled psihologinje

»Vsi iščemo ugodnejše priložnosti, in dokler pri tem upoštevamo realnost, je s tem vse v najlepšem redu. Upoštevati realnost v primeru finančne transakcije pa pomeni to, da stvarno presodimo stopnjo tveganja oziroma realnost določene ponudbe. Zato moramo najprej ločiti med tveganjem, ki ga lahko predvidimo z večjo gotovostjo, in tistim, ki ga tudi strokovnjaki, kaj šele laiki, težko predvidijo,« o lahkovernosti Slovencev razmišlja psihologinja Andreja Pšeničny.

Če bi vlagatelji vlagali svoje prihranke tako kot kupujejo avtomobile, bi bilo bistveno bolje in manj bi bilo različnih prevar.

Čeprav so se posojilojemalci zavedali tveganja (tečajne razlike, donos), pa njihovo pričakovanje, da bo kredit prinesel manjšo izgubo, temelji na stališčih, ki jih deli večina ljudi: da je švicarska valuta stabilna, da je bančni sistem zanesljiv in nas ne poskuša ogoljufati, meni sogovornica. Ta odločitev temelji tudi na zaupanju v stabilnost denarnih sistemov. Čeprav so se posojilojemalci zavedali tveganja tečajnih razlik, so sočasno na podlagi realnih izkušenj zaupali evru. Celo za strokovnjake je bil tak skok vrednosti presenetljiv. Lahko bi rekli, da v tem primeru ponudba ni bila predobra, da bi bila realna,« pravi sogovornica. Pri tem opozarja na normalen čustven proces, ki usmerja naše odločanje: bližnje ugodnosti (nižjo obrestno mero, obrok) navadno precenjujemo, oddaljene izgube (ali tveganje) pa podcenjujemo.

V piramidnih sistemih in podobnih ponudbah gre za nerealne ponudbe, predstavljene tako, da prikrijejo goljufivi namen. Poudarja se zgolj dobiček, tveganje pa se zamolči. Usmerjena je na naš otroški del, ki svet gleda skozi idealizirana očala in zavedno ali nezavedno zamiži pred vsemi informacijami, ki ne sodijo v to idealno sliko. Gre torej za zanikanje realnosti, ne za nepričakovane spremembe, na katere človek ne more vplivati. »Lahko rečemo, da so se posojilojemalci vedli kot potniki, ki so se, nič hudega sluteč, vkrcali na Titanik, tisti drugi pa navaden splav vidijo kot luksuzno jahto, ki jih bo udobno peljala okoli sveta,« dodaja psihologinja.

denar | Author: Tomi Lombar Tomi Lombar

Tepe nas finančna nepismenost

Eden ključnih vzrokov za lahkovernost Slovencev je gotovo finančna nepismenost velike večine slovenskih vlagateljev, opozarja Urban Belič, izvršni direktor borznoposredniške družbe GBD.

Lahko rečemo, da so se posojilojemalci vedli kot potniki, ki so se, nič hudega sluteč, vkrcali na Titanik, tisti drugi pa navaden splav vidijo kot luksuzno jahto, ki jih bo udobno peljala okoli sveta.

»Drugi vzrok je neizkušenost vlagateljev, saj je slovenski kapitalski trg nastal šele po osamosvojitvi in s privatizacijo domačih podjetij. Velika večina vlagateljev do nastanka domače borze sploh ni vedela, kaj je delnica ali kaj je obveznica. Denarne presežke so ljudje hranili v bankah ali kar doma. Zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj so vlagatelji pogosto preveč zaupljivi do prodajalcev različnih finančnih instrumentov,« pravi Belič. Kje prekaljeni upravljavec premoženja vidi rešitev? »Če bi vlagatelji svoje prihranke vlagali tako kot kupujejo avtomobile, bi bilo precej bolje in manj bi bilo različnih prevar. Kot se pri nakupu avtomobila preveri vrsta in moč motorja ter dodatna oprema, bi se morali vlagatelji pozanimati vsaj o vrsti finančnega instrumenta, tveganjih, stroških in pričakovanih donosih, ki jih lahko pričakujejo od take naložbe,« pravi Belič.

laboratorij šola delo raziskovanje specializacija | Author: Pixabay Pixabay

Rešitev je šolanje

Odgovorni urednik mesečnika Moje finance Matjaž Nidorfer opaža, da smo Slovenci zelo konservativni in nismo naklonjeni tveganju, ko pa se pojavi kakšna »sanjska« priložnost, pohlep premaga naš strah pred izgubo.

Slovenci smo zelo konservativni in nismo naklonjeni tveganju, ko pa se pojavi kakšna »sanjska« priložnost, pohlep premaga naš strah pred izgubo.

»Tako je zdaj evforija s kriptovalutami. Vsi bi vlagali, čeprav sem prepričan, da jih večina sploh ne ve, kam vlagajo svoj denar. A ker od svojih sosedov in znancev slišijo, kako je mogoče zaslužiti, tega nočejo zamuditi. Ko bo balon počil, bo veliko ljudi ostalo brez svojih vložkov,« svari Nidorfer. Finančno izobraženi ljudje vedo, da se je treba izogibati naložbam, ki jih ne poznamo dobro, več kot desetodstotni letni donosi pa so prej izjema kot pravilo.

Po njegovem mnenju je edina rešitev, da se izognemo prihodnjim finančnim glavobolom, to, da se ljudje začnejo finančno izobraževati, da bomo v poplavi finančnih produktov in prodajalcev preživeli z manj finančnega stresa. »Seveda je vprašanje, ali je tudi globalno gledano vsem v interesu, da so ljudje finančno pismeni. Lažje je voditi ovce kot izobražene ljudi,« dodaja Nidorfer.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.