Švedi si med tednom privoščijo malo soboto

Da bi zmanjšali raven stresa, si švedski delavci med tednom privoščijo lillördag.
Fotografija: Ohranjanje ravnovesja med delovnim in prostim časom je bistvenega pomena FOTO: Natalia Deriabina / Gettyimages
Odpri galerijo
Ohranjanje ravnovesja med delovnim in prostim časom je bistvenega pomena FOTO: Natalia Deriabina / Gettyimages

Zaradi ukrepov, sprejetih zaradi zajezitve širjenja pandemije covid-19, se je način dela za številne zelo spremenil. Če so zaposleni pred pandemijo za osem ur prihajali v pisarno in je bil njihov dan precej strukturiran, za marsikoga zdaj ni več tako.

Delo na daljavo s sabo prinaša številne prednosti pa tudi slabosti. Največja prednost je gotovo fleksibilnost, ki je hkrati lahko tudi past. Meje med delom in prostim časom so se nekoliko zabrisale, saj je domače okolje naenkrat postalo tudi delovno. Časovni okvir dela je postal precej variabilen, zaradi česar mnogi delajo tudi v poznih popoldanskih in večernih urah.
image_alt
Zgodba mladeniča, ki mu je bitcoin spremenil življenje

Zaposleni se posledično velikokrat čutijo ujeti v službene obveznosti in vikend se zazdi precej oddaljen. Prakticiranje švedske tradicije lillördaga lahko zmanjša stopnjo stresa. Zakaj si ne bi že sredi tedna vzeli nekaj časa za oddih, druženje in priljubljene dejavnosti?
 

Mini praznik sredi tedna za več optimizma


Lillördag je nordijska kulturna tradicija, pri čemer srede predstavljajo priložnost, da si pričaramo občutek konca tedna. Kot je za BBC Worklife razložil Rickard Grassman, vodja oddelka in višji predavatelj na univerzi v Stockholmu, se izraz uporablja še iz časov, ko so sobarice delale ob sobotah, zaradi česar jim je pripadal en prosti dan med tednom.

»Od takrat dalje se je začel uvajati nekakšen mini praznik sredi tedna, ki ga ljudje potrebujejo, da si odpočijejo,« je dejal Grassman.

Po Grassmanovih besedah se čedalje bolj poudarja pomen ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem in njegovega vpliva na srečo posameznika. Prakticiranje malih sobot posamezniku pomaga, da razbije delovni teden in mu vlije optimizem, je še dodal.
image_alt
Lani se je vsakih 17 ur 'rodil' nov milijarder

Vsi Švedi ne prakticirajo lillördaga, vendar pa številni ugotavljajo, da jim ta pomaga pri zmanjšanju stresa. Kljub temu, da bi lahko namesto srede določili katerikoli dan med tednom, pa se zdi sreda najprimernejša, saj se nahaja ravno na polovici delovnega tedna. Vsak naj bi ta dan po službi preživel skladno s svojimi željami. Mladi bodo morda izbrali burno druženje v bližnjem lokalu, medtem ko bo starejšim najbolj prijal umirjen večer s svojimi najbližjimi ali razvajanje in čas zase.
FOTO: Think Stock
FOTO: Think Stock

Prakticiranje malih sobot za bolj strukturiran teden


Po besedah Constanze Leineweber, izredne profesorice na Inštitutu za raziskovanje stresa na univerzi v Stockholmu, je delovni teden znosnejši, če sredo preživimo kot malo soboto. To je še posebej pomembno v času pandemije, ko se pri delu od doma delovniki dostikrat vlečejo brez konca in kraja, je dodala.

»Prakticiranje malih sobot lahko ljudem pomaga ustvariti strukturo, sploh če se počutijo izgubljene. Tekom tedna se morajo motivirati z manjšimi cilji, do katerih pridejo, nato pa sledi nagrada,« je dejala Leineweberjeva.
image_alt
Hrvatica, ki se je z modnimi torbicami prebila v New York

Anitha Clemence, mama dveh otrok iz Stockholma, je lillördag prakticirala že od začetka pandemije in kot pravi, ji je to pomagalo pri ohranjanju ravnovesja med delovnim časom in družinskim življenjem. Sreda je čas, ko otrokoma privošči sladkarije, se sreča s prijatelji na Zoomu ali si privošči umirjeno večerjo z možem.

»Male sobote so namenjene ohranjanju zdrave pameti,« se smeji Clemence.
 

Več iz rubrike