Lani se je vsakih 17 ur 'rodil' nov milijarder

Postati milijarder so sanje marsikoga. Elitni klub postaja vedno večji, k temu pa je veliko pripomogla tudi pandemija. Samo lansko leto je na vrhuncu pandemije vsakih 17 ur nekdo postal milijarder. Med njimi je sicer velik del takih, ki so postali bogati na račun dedovanja. Kar nekaj pa je takih, ki so morali za to trdo garati kar nekaj let.

Nekaterim je bogastvo v breme

Čeprav se sliši sanjsko, je biti bogat za marsikoga breme. Predvsem govorimo o tistih, ki so to postali z dedovanjem. Res, da bi se lahko odpovedali podedovanemu denarju, vendar se sliši preveč mamljivo. Večkrat pa z denarjem pride tudi spoznanje, da ni vse tako lepo, kot je slišati. »Več denarja, več skrbi« pravi stari pregovor. In marsikomu je biti bogat, resnično v breme.

Veliko pa je na svetu milijarderjev, ki so to želeli postati. Čeprav nekateri pravijo, da jih vodi strast do dela in ne želja po denarju. 
 

Je Bill Gates predvideval, da bo bogat?

Milijarderji, ki služijo predvsem s svojim delom, imajo čisto drugačen način razmišljanja. Ta je bolj analitičen, veliko pa je tudi predvidevanja. Bill Gates je na primer že vrsto let nazaj napovedal, da bodo računalniki postali nepogrešljivi v vsakem domu. Taki ljudje, kot so Gates, Steve Jobs in Mark Zuckerberg, niso postali milijarderji po naključju, ampak so se na to pot podali z veliko ambicijami. Nihče od njih se ni nikoli poglabljal v to, ali jim bo uspelo oziroma kako jim bo uspelo. Vedno so se osredotočali na to, kaj si želijo doseči in ne, kako jim bo to uspelo.

Na drugi zgornjega opisa, pa je denimo Paul Mitchell, modni mogotec. Ko je bil brezdomec, se je odločil, da želi postati uspešen in bogat. Začel je z majhnimi koraki, na poti do uspeha je prodajal steklenice, da je zaslužil za hrano. Ves čas je razmišljal, kaj mora v danem trenutku narediti, da bo hitreje prišel do uspeha.
 

Načrtovanje uspeha ni pomembno

Za uspeh ne potrebujete nujno načrta. Dovolj bo že, če imate plan vsakodnevnih opravil, ki nas korak za korakom vodijo k cilju, pojasnjujejo strokovnjaki. Seveda bodo prisotni tudi neuspehi. Vendar se lahko od vsakega nekaj naučimo in smo tako še bližje uspehu. Dober primer je znani izumitelj žarnice Thomas Edison. Preden mu je uspelo, je zabeležil skoraj 10 tisoč neuspehov.

Vlagatelje za kavarno iskal od vrat do vrat

Številni milijarderji želijo svoj cilj doseči tako močno, da postanejo enostavno obsedeni. Na svojih projektih delajo noč in dan, zasebnega življenja pa skoraj ne poznajo več.

Da je na začetku potrebno tudi nekaj iznajdljivosti, dokazuje izvršni direktor Starbucks Howard Schultz, ki je investitorje za svojo novo kavarno iskal tako, da je v najbogatejšem delu zvezne države Washington, hodil od vrat do vrat.

Nekateri milijarderji svoj cilj dosežejo na način, da prepričajo druge. Zaradi svojega entuziazma jim to tudi največkrat uspe. Lep primer je Sir Richard Branson, poslovnež, ki je uspel tako, da je mnoge vlagatelje prepričal, da so mu pomagali pri poslovnih podvigih.