Gozdne šole postajajo čedalje bolj priljubljene po vsem svetu

Princip gozdne šole je osnovan na poučevanju otrok v gozdnem okolju, kjer ti nova znanja osvajajo skozi igro, praktične vaje in s povezovanjem z naravnim okoljem. Pri pridobivanju znanja so precej samostojni.

Izsledki raziskav kažejo, da naj bi otroci prek igre v naravi krepili svojo pozornost in domišljijo. Gre tudi za način spodbujanja telesne aktivnosti. Prav tako naj bi naravno okolje pripomoglo k temu, da se konflikti med otroci pojavljajo v manjši meri kot v zaprtih prostorih.

Nasini nenavadni izumi, ki izboljšujejo življenje na Zemlji

»Starši želijo otroke pripeljati iz zaprtih prostorov v naravo. Gozdna šola otrokom vliva tudi zaupanje. Krepijo se njihove sposobnosti reševanja problemov,« je tovrstni sistem izobraževanja za BBC opisala Jacqueline McNalty, ravnateljica vrtca v Hongkongu, ki dodaja, da je narava v tem primeru v funkciji dodatnega učitelja. Gozdna šola po njenih opažanjih pomaga pri krepitvi telesne pripravljenosti in vpliva na izboljšanje splošnega počutja.

Gozdna šola se je prvič pojavila na Danskem

Koncept gozdne šole se je sicer prvič pojavil na Danskem v petdesetih letih 20. stoletja. V tistem obdobju so ženske namreč začele intenzivno vstopati na trg delovne sile, s čimer niso več mogle ves čas skrbeti za otroke. Posledično je prišlo do pomanjkanja kapacitet prostorov, v katerih so organizirali varstvo otrok. Tako vzgojiteljem ni preostalo drugega, kot da so se z otroki, starimi tri in štiri leta, odpravili v naravo, poroča BBC.

Gault&Millau: Osem slovenskih restavracij prejelo naziv najboljših

Koncept gozdnih šol se je v devetdesetih letih 20. stoletja nato razširil še v Veliko Britanijo, v zadnjih letih pa se vse bolj uveljavlja v Aziji. Med drugim se počasi širi v Singapurju, ki sicer tradicionalno velja za državo z zelo strukturiranim izobraževalnim sistemom. V akademskem smislu gre za državo, ki se lahko pohvali z velikimi dosežki na področju izobraževanja v svetovnem merilu. Za to okolje je bila tako vpeljava šolanja v gozdu brez jasno začrtanega urnika in strukture velik izziv.

Darren Quek je pobudnik vpeljave gozdnega izobraževanja v Singapurju. Projekta se je lotil leta 2016, s čimer je povabil otroke k igri in učenju v podeželskih parkih in na obrobju gozda.

Gozdna šola. Foto: Chermaine Lee

Na Japonskem gozdna šola že 100 let del obveznega izobraževanja

Če so v Hongkongu in v Singapurju gozdne šole še vedno v zametkih, pa so na Japonskem uveljavljene že več kot stoletje. Za otroke, stare med šestimi in 12 leti, je gozdna šola obvezen del izobraževalnega sistema. Otroci se pri tem učijo izdelovati predmete iz lesa, učijo se meriti, preučevati in saditi drevesa. Nekateri obiskujejo tudi lesnopredelovalne objekte in se učijo o funkcijah gozda. Tako poglobljeno izobraževanje o gozdu je posledica japonske kulture, v kateri imajo drevesa velik kulturni in verski pomen.

Gozdna šola se v zadnjih letih uveljavlja tudi v Koreji in na Kitajskem. V Koreji je gozdna služba leta 2008 uvedla svojo prvo gozdno šolo, leta 2017 pa je korejska vlada objavila načrt za ureditev več kot 400 gozdnih vrtcev. Na Kitajskem se gibanje takih šol šele uveljavlja. Starši so izrazili veliko povpraševanja po tovrstnem izobraževanju.

Med preizkušanjem detektorja kovin našel izjemno dragocen zlatnik

Gozdna šola se v zadnjih letih uveljavlja tudi pri nas. Od leta 2012 deluje Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije, v katero se lahko vključijo vrtci in šole, ki želijo otrokom omogočiti to izkušnjo. V Mrežo je trenutno povezanih 138 izobraževalnih ustanov iz Slovenije in zamejstva.

Nobenega dvoma torej ni, da se mreža gozdnih šol čedalje bolj širi in da imajo te čedalje več privržencev. Zagovorniki tovrstnega izobraževanja opažajo, da vodi samostojno učenje v naravi do globljih in dolgotrajnejših rezultatov. Hkrati otroci na tak način bolje razumejo izzive današnjega časa, ki so povezani s podnebnimi spremembami in onesnaženjem okolja. Otroci, ki preživijo več časa v naravi, lahko bolje razumejo procese, ki se odvijajo v njej, gradijo z njo odnos in so si pripravljeni tudi v odrasli dobi bolj prizadevali, da bi jo zaščitili.

Raziskava: Tisti, ki blestijo v matematiki, zaslužijo več