Domov Trendi 16. Marec 2018.

Bomo vsak čas prenaselili Zemljo?

lego ljudje gneča
© Pixabay
Pred dva tisoč leti je bilo na Zemlji dvesto milijonov ljudi. Pred tisoč leti jih je bilo 275 milijonov. Zdaj nas je 7,55 milijarde. Koliko nas bo čez sto let?

V Sloveniji je po zadnjih podatkih statističnega urada 2.065.890 prebivalcev. Odkar smo samostojna država, so se pogosto pojavljali strahovi zaradi prenizke rodnosti in izumiranja Slovencev. Število državljanov se res zmanjšuje, število prebivalstva pa se za malenkost povečuje (dva milijona prebivalcev je bilo leta 2005) zaradi več tujih državljanov v Sloveniji. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji 119.633 tujcev. Podobne težave zaradi majhnega ali negativnega naravnega prirasta imajo tudi druge evropske države, a medtem ko se razvite države ukvarjajo s težavami, ki jih to povzroča, se prebivalstvo celotnega sveta zelo hitro povečuje – po ocenah Združenih narodov, naj bi do leta 2050 Zemljo naseljevalo že skoraj deset milijard ljudi. Iz omenjenega je torej očitna velika razlika med regijami. Kakšna rast prebivalstva se torej obeta različnim regijam v bližnji prihodnosti?

 | Author:

Kako smo dodajali milijarde

Po celinah je razporeditev prebivalcev naslednja: 60 odstotkov jih živi v Aziji, 17 odstotkov v Afriki, deset odstotkov v Evropi, devet odstotkov v Latinski Ameriki (vključno s Karibi) ter preostalih šest odstotkov v Severni Ameriki in Oceaniji.

Hitra ekspanzija človeštva se je zgodila predvsem v zadnjih dvesto letih. Če pogledamo svet pred dva tisoč leti, ga je naseljevalo zgolj dvesto milijonov prebivalcev. Pred tisoč leti jih je bilo 275 milijonov. Polovico milijarde prebivalcev smo dosegli leta 1650. Milijardo prebivalcev smo prvič presegli leta 1804. Od takrat se je število zelo hitro povečevalo. Po 123 letih smo dodali še drugo milijardo (torej leta 1927), tretjo milijardo smo zabeležili po še 33 letih (torej leta 1960), četrto po še več kot pol krajšem obdobju – to je že po 15 letih (torej leta 1975), peto po le 12 letih (leta 1987), šesto po še naslednjih 12 letih (1999) in po prav toliko letih smo dosegli število sedem milijard (leta 2011). Iz tega lahko ugotovite, da se rast vendarle upočasnjuje. Pred desetimi leti je prebivalstvo raslo 1,24 odstotka na leto, zdaj raste za 1,1 odstotka na leto. To pomeni, da na leto »pridelamo« okoli 83 milijonov ljudi. Po napovedih Združenih narodov se bo ta rast v prihodnosti sicer upočasnjevala, toda ustavila se (še) ne bo. Do leta 2030 naj bi nas bilo na Zemlji že 8,6 milijarde, do leta 2050 pa 9,8 milijarde. Nekatere prejšnje projekcije so nakazovale, da naj bi se pred letom 2100 začel upad, zadnja projekcija pa do leta 2100 še vedno kaže zgolj rast števila prebivalcev. Leta 2100 naj bi se na Zemlji gnetlo že 11,2 milijarde ljudi.

 | Author:

Menjava na vrhu!

Dve državi z daleč največ prebivalcev sta v Aziji; Kitajska ima 1,4 milijarde prebivalcev, Indija 1,3 milijarde, skupaj pa pomenita 37 odstotkov svetovnega prebivalstva (tretja država po številu prebivalcev so ZDA z ogromnim zaostankom za prvima dvema – Američanov je 324 milijonov).

Število prebivalcev Kitajske se še vedno povečuje in do leta 2024 naj bi se povečalo za 300 milijonov (torej približno za ene Združene države Amerike). A rast je v Indiji še hitrejša in do omenjenega leta 2024 bo Indija najbrž dohitela Kitajsko po številu prebivalcev. Ob prehitevanju jo bo verjetno le pozdravila in odhitela naprej – do leta 2030 bo tam menda živela že milijarda in pol prebivalcev, do leta 2050 pa že 1,66 milijarde, medtem ko se bo število prebivalcev Kitajske leta 2024 stabiliziralo, po letu 2030 pa začelo počasi upadati.

 | Author:

Najhitrejša rast

Od vseh držav se število prebivalcev najhitreje povečuje v Nigeriji. Trenutno je na sedmem mestu, a do leta 2050 se bo menda zavihtela na tretje mesto in zaostajala le še za Indijo in Kitajsko. Polovica prirasta do leta 2050 se bo predvidoma zgodila v Afriki in nato bo prav Afrika tista, ki bo poganjala svetovno rast prebivalstva. Evropa je edina regija, ki ji projekcije napovedujejo manj prebivalcev leta 2050, kot jih ima zdaj, v Aziji, ki sicer še raste, naj bi se rast do leta 2050 ustavila in do leta 2100 bo Afrika že skoraj ujela Azijo po številu prebivalcev (vsaka naj bi jih imela okoli 4,5 milijarde – Azija nekaj več, Afrika malo manj).

Za polovico rasti bo poskrbelo zgolj devet držav: Indija, Nigerija, Demokratična republika Kongo, Pakistan, Etiopija, Tanzanija, ZDA, Uganda in Indonezija.

Čeprav se torej predvideva rast prebivalstva še vse do konca stoletja, pa podatki kažejo, da se je vsaj stopnja rasti že prav v vseh regijah začela zmanjševati – nazadnje v Afriki, kjer se je rast začela zmanjševati prav v preteklih letih. Rodnost v Afriki za obdobje 2010–2015 znaša 4,7 otroka rojstev na žensko, do obdobja 2045–2050 pa se bo zmanjšala na 3,1 odstotka.

Za ohranjanje populacije navadno potrebujemo 2,1 rojstva na žensko (številka mora biti nad dva, saj nekatere ženske umrejo, preden dosežejo rodno dobo).

Najhitrejši upad

Rodnost v vseh evropskih državah je pod mejo 2,1 rojstva na žensko in v večini primerov je tako že desetletja. Projekcije sicer kažejo, da naj bi se za celotno Evropo z 1,6 rojstva na žensko do obdobja 2045–2050 sicer povečalo na 1,8 rojstva, a to bo menda kljub migracijam še vedno premalo, da bi preprečilo upad prebivalstva na stari celini.

Projekcije Združenih narodov kažejo, da bo 51 držav že do leta 2050 zaznavalo zmanjšanje števila prebivalcev, za več kot 15 odstotkov pa se bo prebivalstvo v tem času zmanjšalo v Bolgariji, na Hrvaškem, v Latviji, Litvi, Poljski, Moldaviji, Romuniji, Srbiji, Ukrajini in Deviškim otokom Združenih držav.

Moških je več kot žensk

V Sloveniji je obratno kot v svetu, pri nas je delež žensk med državljani Slovenije 51,3 odstotka (res pa je, da že več let počasi upada), v svetu pa je moških več kot žensk, in sicer je žensk 49,6 odstotka. Mediana starosti vseh prebivalcev sveta je okroli 30 let. Polovica Zemljanov je torej mlajših od 30 let, polovica pa starejših.

Dolgoživost

Pričakovana življenjska doba povprečnega Zemljana se še vedno povečuje. Od obdobja 2000–2005 do obdobja 2010–2015 se je povečala za 3,6 leta na 70,8 leta. Največji prispevek k temu je dala Afrika, kjer se je pričakovana življenjska doba v tem času podaljšala za 6,6 leta (v desetletju pred tem pa za manj kot dve leti). V Afriki tako znaša 60,2 leta, v Aziji 71,8 leta, v Latinski Ameriki 74,6 leta, v Evropi 77,9 leta, v Severni Ameriki pa 79,2 leta.

ljudje množica | Author: Pixabay Pixabay

Krog naseljenosti

Zanimiv je pogled na zemljevid Krog naseljenosti, ki ga je leta 2013 pripravil učitelj Ken Myers in v grobem velja še zdaj: na zemljevidu sveta je majhen krog, in čeprav večina tega kroga pokriva morje, ob tem pa še Mongolijo, eno najredkeje poseljenih območij na Zemlji, znotraj njega živi več ljudi, kot na vsem preostalem svetu.

Migracije

Razviti predeli sveta – Evropa, Severna Amerika in tudi Oceanija – imajo nizko rodnost, a se tja stekajo migrantski tokovi (zapuščajo pa Afriko, Azijo in Latinsko Ameriko), kar zagotavlja veliko novih priložnosti in povzroča nove težave. Čeprav je število migrantov zelo veliko, na rast in zmanjševanje števila prebivalcev po regijah še vedno vpliva precej manj kot drugi dejavniki (rodnost, smrtnost, življenjska doba). Po projekcijah bo v obdobju 2015–2050 več kot 100.000 migrantov prišlo v ZDA, Nemčijo, Kanado, Veliko Britanijo, Avstralijo in Rusijo. Vsaj toliko ljudi bo menda zapustilo Indijo, Bangladeš, Kitajsko, Pakistan in Indonezijo.

Počasi se staramo

Trenutno so v sicer najbolj naseljenih regijah prebivalci povprečno še precej mladi (na primer v Afriki je kar neverjetnih 41 odstotkov prebivalcev mlajših od 15 let). Na teh območjih, vključno z Latinsko Ameriko in Azijo, živi kar 1,8 milijarde otrok do 15 leta in še 1,1 milijarde mladih (15–24 let). A populacija sveta kot celota se stara. Zaradi zmanjšanja rodnosti po vsem svetu in daljšanja življenjske dobe je starostna skupina nad 60 let tista, ki raste najhitreje. Zdaj predstavlja 13 odstotkov prebivalcev (v Evropi pa kar 25 odstotkov), a raste po tri odstotke na leto. Do leta 2030 bo v tej starostni skupini menda že 1,4 milijarde ljudi, do leta 2050 2,1 milijarde in do leta 2100 kar 3,1 milijarde.

V prihodnosti, ki se bliža zelo hitro, nas torej ne čaka le izziv, kako nahraniti toliko ljudi, ampak tudi, kako poskrbeti za tako staro populacijo in za vse bolj neugodno razmerje med starostnimi skupinami.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.